Optimalni akvarij

Za optimalni akvarij je treba upoštevati naravne zakonitosti

Legendarni akvarist in biolog Borut Žener (moj učitelj) je v svoji knjigi AKVARIJ (1964) napisal med drugim glede težav z algami: “In res je, da nimamo v akvariju nikdar preglavic z algami, kadar ostale rastline dobro uspevajo. Do skrajnosti pa se proti algam tako nikoli ne bojujejmo. Pravilno je, da jih je nekaj v vsakem akvariju, saj spadajo k tistim značilnim vodnim organizmom, ki jih najdemo v vsaki vodi, in zato tudi v akvariju ne smejo manjkati. Od ravnotežja, ki nam ga bo uspelo uveljaviti v akvariju, pa je odvisno, koliko jih bo in koliko bomo imeli z njimi težav”. Moj vzornik je bil za tiste čase prerok, ultimativni osveščeni akvarist, desetletja pred svojim časom, še danes pa večina akvaristov/akvaristik potrebuje precej časa, da se sami dokopljejo do tega spoznanja (če sploh se).

Predvsem začetnike želim opozoriti na nekatere možnosti, ki nam jih lahko nudi akvaristika. Potencialno se veliko ljudi navduši nad akvarijem, ko vidijo na javnem mestu ali pri znancih lepo urejen akvarij, s prekrasnimi barvitimi tropskimi ribami in »bujnim zelenjem« ali »pisanimi koralami« ipd. Za ureditev lepega in uspešnega akvarija, ki bo v veselje, zadovoljstvo in ponos lastniku, pa je potrebno kar nekaj znanja in izkušenj; posebej je pomembno, da se že takoj na začetku problematike pravilno polotimo!

Nujno je potrebno upoštevati »naravne zakonitosti« v majhnem in zaprtem delčku vodnega sveta, da bodo zadovoljni in hvaležni tako prebivalci akvarija, kot mi kot oskrbovalci; naša odgovornost do živih bitij v akvariju je, da jim zagotovimo čim boljše pogoje; in izkušnje kažejo, da nam »povrnejo« največ ravno taki akvariji, kjer uspevajo organizmi v optimalnem ravnotežju, harmoniji, kjer rastline dobro uspevajo, ni nezaželjene zaraščenosti z algami, ribe pa se naravno obnašajo, so res lepo obarvane, živahne, zdrave in se normalno tudi drstijo v ujetništvu.

S takim pravilno urejenim akvarijem je dolgoročno manj dela in več veselja. Poznamo veliko akvaristov, ki imajo res lepe, dolga lete delujoče, zdrave in biološko uravnotežene akvarije. Morda sicer včasih opazimo, da se določena vrsta ribe, rastline ali nevretenčarja slabše počuti, napram ostali večini! V takih primerih se postavi vprašanje: ali ni, glede na osnovno definicijo akvaristike, naš osnovni cilj, da dosežemo čim bolj optimalne pogoje in čim večjo harmonijo in biološko ravnotežje v akvariju?

Želim torej opozoriti na običajne, »preveč pogoste« napake oz. kaj vse moramo upoštevati, da bo akvarij v zadovoljstvo ribam in ostalim »podnajemnikom« in s tem tudi nam. Dejansko izkušnje kažejo, da nam ribe ali akvarij kot celota vračajo ves vloženi trud in ljubezen; in žal tudi obratno!

Prevladujejo žal običajno začetniški povprečni akvariji, prevladujoče tipa t.i. »okrasni skupinski akvarij«; na drugi strani je skrajnost idealni akvarij = optimalni akvarij. Eno je torej povprečen akvarij, za katerega moramo nujno svetovati, da naj stoji v čim bolj temnem prostoru, kjer ga osvetljujejo le akvarijske žarnice, da ne pride do »cvetenja alg«…drugo so akvariji, ki lahko stojijo nekaj ur dnevno na direktnem soncu; pa jim to ne škoduje, nasprotno, so še lepši, rastline proizvajajo mehurčke kisika, da se voda »peni« kot mineralna voda, ribe pa so še lepših, naravnih – mavričnih barv!

Fantazija naravnih barv, gibanja, harmonije podvodnega sveta …to, je res to!…akvaristika, ki te zasvoji za vedno.

Seveda moramo upoštevati posebne želje posamznikov, ki nimajo veliko časa za hobije, pa vseeno želijo imeti lep akvarij, ki dejansko izredno pozitivno deluje v njihovih poslovnih ali domačih prostorih, vsaj to je želja in cilj. Tu je potrebno upoštevati pripravljenost, časovno ali finančno in naseliti akvarij z manj zahtevnimi rastlinskimi in ribjimi združbami. Tudi taki akvariji so navzlic minimalni negi lahko izredno lepi in koristni, če jih pravilno naselimo in vzdržujemo. Današnja tehnika , predvsem metode odstranjevanja nitratov in fosfatov iz akvarija to še kako omogočajo. Poudarek je na pravilni izbiri nezahtevnih rastlin in rib, ki jih ne sme biti preveč in tu je največ napak in nesporazumov.

Tudi ne tej stopnji optimalnega akvarija so mnenja in različne filozofije in pristopi deljeni in različni, osebno sem pristaš »optimalnega – habitat akvarija«! Precej je filozofij v stilu 10 točk, kako dosežemo optimalni akvarij… mojih 10 + 1 točka so, kot sledi:

  • dovolj velik ustrezen akvarij
  • ustrezna tehnična oprema
  • naravna dekoracija in podlaga
  • optimalna voda
  • primerna »startna infavna«, startna kultura mikrorganizmov, polžev…
  • dovolj veliko harmoničnih kvalitetnih (neokuženih) rastlin
  • zdrave, genetsko in medvrstno ustrezne ribe
  • pravilno hranjenje
  • redno nadziranje akvarija, testiranje vode…
  • redna oskrba
  • + rezultati optimalnega akvarija = drst rib, delo, zabava, povračilo stroškov in predvsem učinek na naše psihofizično počutje: »usedi se in uživaj učinek«!

Nemogoče je v enem članku vse zgoraj razložiti, saj je zajeta praktično celotna akvaristika, potrebno bi bilo vsako točko posebej obdelati v enem ali več člankov. Samo nekaj pomembnejših iskric glede na zgornje točke.

Dovolj velik ustrezen akvarij

Premalo se upošteva, da bi bil za začetnike bolj primeren čim večji akvarij. Vemo, da so večji akvariji bolj biološko stabilni …žal je močan protiargument finančne narave…vsekakor pa je potrebno pri iskanju kompromisa bolj upoštaveti tudi prvo trditev!

Ustrezna tehnična oprema

Zelo odvisna od tipa in naselitve akvarija: v primeru sladkovodnega toplovodnega akvarija z rastlinami je pomembna ustrezna razsvetljava: tako intenziteta v lumnih ali luxih, kot čim bolj naravne širokospektralne valovne dolžine, kot ustrezna fotoperioda (zagotovimo jo z časovnim stikalom); svetloba je bistvenega pomena in eden od nujnih pogojev za optimalno uspevanje rastlin in s tem za uspešen akvarij! To zahteva podrobnejšo obravnavo, a brez poznavanja osnov je težko urediti uspešen akvarij.

Za mnoge rastline ima povprečen akvarij prešibko svetlobo, nekatere rastline pa po drugi strani ne rastejo pri premočni svetlobi ali pri neustreznem spektru svetlobe. Vedno bolj se uveljavlja spoznanje, da potrebujejo rastline čim bolj popoln spekter (»dnevna svetloba«) in da samo specialne »gro-lux« rdeče žarnice niso najboljše!…večina vodnih rastlin celo bolje uspeva pri zelenem spektru okoli 6500°K…mnenja so tu zelo protislovna, v dvomu damo več različnih tipov žarnic, da se zagotovi čim širši spekter; pravilno pa je seveda namestiti čim bolj optimalno svetlobo za določen tip ureditve in zasaditve.

O tem se premalo piše in diskutira, gre za izjemno pomembno področje, kjer se še vsi učimo! K sreči se tudi tehnika fluorescentnih žarnic izboljšuje, so se že pojavile žarnice z večjo svetilnostjo , daljšo življensko dobo in boljšimi spektri . Razvoj gre naprej tudi na področju HQL in HQI žarnic, ki so še posebej nepogrešlive za morske akvarije.

Ogrevanje podlage in vode istočasno: za optimalno rast rastlin je bistveno, da je temperatura podlage ista, kot v akvariju ! V ta namen se dobi posebne kabelne grelnike, ki jih zvijemo cik- cak v na dno akvarija in nato prekrijemo z hranilno podlago in peskom…za njih obstajajo posebni termostati, ki skrbijo za izravnavanje temperature…vsekakor je koristno imeti kvaliteten grelnik s termostatom skrit v filtru ali za ozadjem, da ne kvari estetskega – naravnega izgleda akvarija: Biološko filtriranje omogoča optimalno vdrževanje stabilnosti kvalitete vode, tudi pravilno in optimalno konc. ogljikove kisline v vodi… po potrebi prezračevanje (bolj ribji akvariji), za rastlinske akvarije je nepogrešljiv sistem za dovajanje CO2 v akvarij: lahko je to doma izdelana plastenka z kvasom + sladkorjem, lahko specialna jeklenka z reducirnim ventilom in difuzorjem …in ustrezen pribor za vzdrževanje: pincetke, mrežice, sesalci mulja, termometri in včasih avtomatski krmilnik.

Naravna dekoracija in podlaga

Za rastline in ribe je podlaga življensko pomembna: od barve in granulacije do kemične sestave…za mnoge rastline z koreninami je kvalitetna železoaktivna nekarbonatna podlaga ustreznih lastnosti zelo pomembna…pesek je običajno boljši temne barve (rjav, rdeč, črn…), mora biti po možnosti neoster, granulacija je odvisna od vrste rib in rastlin.

Ostra kremenčeva podlaga pogosto ni primerna, ker sprošča silicij in pospešuje rast kremenstih alg. Korenine, kamenje utreznega kemizma in ostala dekoracija (kokosove lupine, bambus ipd,.) morajo biti predhodno primerno obdelani. Od umetnih materialov včasih malo »popustimo« glede ozadja, če je primerno obdelano in nevsiljivo… pri zelo velikih akvarijih je včasih varneje uporabiti kakšen »umeten« kamen ali skalo (če se ne opazi na pogled).

Optimalna voda

Je bistvenega pomena, tu je poleg osnov vodnega kemizma potreben tudi poseben občutek; to ali imaš in si dober akvarist…ali pa nimaš v sebi in so posledice lahko usodne. Poleg znanih škodljivcev amonija in nitrita v prvih dneh naselitve rib , do kasnejših prekomernih nitratov in fosfatov v vodi je še posebej pomembna optimalna koncentracija CO2 in kisika v vodi in makro – mikro- bioelementov v vodi. Glede tega je v praksi največ težav, predvsem zaradi osnovnega nerazumevanja te problematike. Enostavno povedano, kvaliteta vode bi morala biti čim bolj konstantna in podobna naravnim potrebam določene rastlinske in ribje združbe, ki naseljuje določen akvarij.

Ker je akvarij tako majhen, zaprt sistem, se žal vrednosti zelo hitro spreminjajo. Najbolje je stalno meriti posamezne osnovne parametre: pH, karbonatno trdoto =dKH, skupno trdoto=dGH, električno prevodnost, vsebnost CO2, nitrite, nitrate , fosfate…in po navodilih dodajati, idealno dnevno , ustrezne količine makro – mikroelementov in vitaminov in ostalih bioelementov : huminske, taninske, salicilne kisline. Poleg nitrifikacijskih in denitrifikacijskih filtrov ali filtrirnih materialov je potrebna dokaj redka menjava vode…v optimalnem akvariju lahko včasih samo mesečna (eno tretjino) do tedenska v najbolj zahtevnih ureditvah z veliko ribami!

Dokler pa v akvariju nimamo optimalnega biološkega ravnotežja, je potrebna še pogostejša menjava vode , odvisno od koncentracije nitratov, fosfatov in nekaterih drugih škodljivih metabolitov, ki se kopičijo v akvarijski vodi kot posledica velikega števila rib oz. hrane, ki jo »predelajo«. Bistven pa je izvor vode: če je vodovodna voda preveč onesnažena (preveč nitratov, silicijeve kisline , pesticidov in težkih kovin …), je nujno dobiti neonesnaženo vodo ali v naravnem izviru, z reverzno- osmotskimi filtri ali z Kati – ani ionskimi izmenjevalci.

Včasih pride v poštev tudi samo predhodna priprava vodovodne vode v posebnem akvariju, kjer jo filtriramo najprej čez aktivno oglje, nato čez kvalitetno šoto, jo oplemenitimo z ustreznimi preparati, ki vsebujejo makro – mikroelemente in manjkajoče bioelemente…bistveno je, da stabiliziramo pH in redox potencial; jo temperiramo in že gre z črpalko v akvarij…nekateri gojitelji imajo cel postopek avtomatiziran. Vodo menjamo , ko konc. nitratov in fosfatov prekoračijo dopustne mere: NO3 = več kot 5, do največ 20 mg /l ; fosfat = 0,1 do največ 0,3 mg /l! Če uporabljamo ustrezne denitrifikacijske materiale ali zeolite, ki vežejo fosfat, potem se potreba po menjavi vode lahko drastično zmanjša!

Startna kultura mikrorganizmov

Žal lahko kupimo le koristne nitrifikacijske bakterije. + – učinkovite…čeprav je živi pesek in živo kamenje bolj pomembno v morskih akvarijih, je tudi na sladkovodnem področju zadeva še kako važna. Bolj zanemarjeno, nekomercilano področje, dobi se predvsem podlage, cepljenje z ustreznimi mikroorganizmi; pomagamo si lahko s cepljenjem akvarija z malo peska in mulja iz dolgo delujočega zdravega uravnoteženega akvarija, ki ga rad odstopi izkušen akvarist ? Posebej so koristni polži melanije, ki prekopavajo in zračijo podlago in niso škodljivi rastlinam!

Dovolj velika količina startnih združb neokuženih rastlin

Da premaknemo ravnotežje sil v konkurenci med algami in rastlinami na stran rastlin, je osnovno pravilo, da moramo takoj zasaditi čim več rastlin, običajno si sprva pomagamo tudi z hitro rastočimi vrstami, kot so rogolist ali vodoljube ali valisnerije, ki jih kasneje nadomestimo lahko z drugimi, bolj ustreznimi za določeno ureditev.

Proti algam se je potrebno boriti z naravnimi sredstvi takoj prvo minuto ureditve akvarija. Takoj dodamo ustrezne algojedce : od rib srebrne lisičke, praskače ali prisesnike in modre rogatce (Ancistrus sp.) ali some oklepničarje (Plecostomus spp.) ali indijske mrenice, sladkovodne kozice in jabolčne polže ipd.. Rastline morajo biti nujno že aklimatizirane na podvodno rast (močvirske oblike, ki jih gojijo na kopnem, so neuporabne v akvarijske namene!), kvalitetno gojene in tako kot pri ribah, je pri transportu pomembno, da jih ne poškodujemo z prenizkimi temperaturami ali predolgo temo!

Pri sajenju pazimo, da jih ne posadimo v mrzlo podlago ipd., tu je res cela vrsta na videz malenkosti, ki so lahko odločilne. Če rastline ne bodo takoj začele pravilno uspevati v akvariju, je boj z algami izgubljen že na začetku…in brali bomo oglas = »Nujno prodam skoraj nov, malo rabljen akvarij….« Potem ne pomaga nič, tudi dvojne doze CO2 , najboljša svetloba in vsi čudežni preparati in kapljice tega sveta!

Tudi rastline imajo poleg alg svoje zajedavce in bolezni: od plesni in bakterij do celo virusov; kot ribe: če je osebek šibek in nekonkurenčen, po podlegel zajedavcem ali drugi konkurenci (drugim vrstam rastlin in predvsem algam))… če želimo imeti res lep akvarij, je z rastlinami sprva veliko dela, ko pa mini- podvodni- vrtiček zaživi in se vzpostavi zdravi biološko ravnotežje… Precej manj, pravzaprav zelo malo… Važno je le, da je redno in pravočasno! Malo obrežemo vršičke, malo presadimo ali “poplejemo”, in vrtiček je urejen in v ponos svojemu lastniku! Bistveno pa je, da imajo rastline stalne optimalne pogoje…le tak akvarij bo pravilno in lepo deloval! Dobi se celo stalni dnevni dozator makro-mikroelemetov ( za tiste, ki nimajo časa ali volje) za optimalno rast.

Zdrave, ustrezne ribe

Večina ljudi ob pogledu na akvarij opazi predvsem ribe, živali…šele kasneje ugotovijo, kako je pomembna pravilna svetloba, tehnika, voda, rastline…da, pravi šarm dajejo akvariju zelene ali rdeče rastline..a vendarle, ribe kot najvišje razviti organizmi morajo biti v ospredju naše pozornosti ! Najprej se odločimo, katero združbo rib želimo gojiti v akvariju, od tega je odvisno vse drugo . Bolje je imeti veliko predstavnikov iste vrste (razen izjemoma ne), kot pa mešanico veliko vrst…izbiramo po možnosti vrste tako, da ene zasedajo dno (talne ribe), druge sredino akvarija, tretje površino. Okvirno pravilo je 1 cm srednje velike ribe / liter vode…bolje je meriti površino, potreba se poveča, če imamo velike ribe (piraje, diskuse, ostrižnike…)Če zbolijo in poginejo ribe, kakšen smisel ima še akvarij? …sam, brez živahnega plavanja rib?

Kot svetujejo kinologi za pse, tako svetujemo akvaristi za ribe; najbolje jih je kupiti od gojitelja, ljubitelja, akvarista! Če se le da, jih ne kupovati v trgovini…to so občutljivi otroci tropov, eksotične živali, občutljive in dragocene… če so v stalnem stresu, v premajhnih posodah, v slabih razmerah, zbolijo, kot vsaka druga žival… ne, še prej kot večina drugih živali! Če pa že ne gre drugače, se vsaj posvetujemo z strokovnjakom in prej preverimo vzorce vode in način hranjenja v trgovini… če že v trgovini plavajo mrtve ribe ali je v vodi nitrit ali nitrat čez 100 mg/l , ne kupimo rib!

Sicer glej članek Nakup akvarijskih rib. Absolutno priporočam majhen, dodaten karantenski akvarij, kjer ribe lahko po potrebi predhodno preventivno zdravimo; običajno proti glistam, kožnim in škržnim sesačem in kožnim migetalkarjem in bičkarjem…

Pravilno hranjenje

Pri umetnih in zmrznejnih hranah pazimo na datum pakiranja, če se le da, ponudimo kakšen živ dodatek ribam, da se malo rekreirajo! Ne hranimo preveč, čim bolj pestro, dobro je imeti kak dan v tednu post. Nujen je dodatek tekočih vitaminov za akvarije v umetno hrano vsaj 2 x tedensko!

Akvarijski dnevnik

Vsakodnevna kontrola temperature, delovanja filtrov, obnašanja rib in po potrebi testi vode: nitrit, nitrat, pH, fosfat…

Redna oskrba

Odvisno od vrste biološkega fitriranja in bioravnotežja v akvariju: pravilno delujoč akvarij ne potrebuje pretiranega dela!

REZULTATI

Optimalni akvarij nam nudi tudi maksimalno zadovoljstvo! S ponosom povabimo prijatelje, akvarij fotografiramo, lepo naravno zaraščen akvarij z jatami drstečih se lepotic je največ, kar nam hobi nudi, razen morebitnega naraščaja…tako rastlin, kot rib…in vsi »napori« so bogato poplačani.

Optimalni akvarij
Pomakni se na vrh