Danes je 27. maj 2018 07:32

Časovni pas: UTC + 1 ura [ DST ]




 Stran 1 od 1 [ 2 prispevkov ] 
Avtor Sporočilo
 Naslov prispevka: Re: Testudo hermanni hercegovinensis, dalmatinska želva
UNREAD_POSTObjavljeno: 05. feb 2018 09:55 
Administratorji strani
Uporabniški avatar

Pridružen: 13. maj 2010 10:33
Prispevkov: 12153
Testudo hermanni peloponnesica (Uwe, 2006; Sillero, 2014)



_________________
"Ujeti mikro-eko-sistemček z optimalno živo vodo, uravnoteženo biocenozno homeostazo, naravno biotsko raznovrstnostjo in biopotencialom"
Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
 Naslov prispevka: Testudo hermanni hercegovinensis, dalmatinska želva
UNREAD_POSTObjavljeno: 12. apr 2012 08:24 
Administratorji strani
Uporabniški avatar

Pridružen: 13. maj 2010 10:33
Prispevkov: 12153
Slika
Dalmatinska želva, Testudo hermanni hercegovinensis, Gmelin, 1789 (Esser & Blanck, 2003); sinonim: Eurotestudo hercegovinensis, Werner, 1899 Družina: Testudinidae
Grška želva ima 4 podvrste: zahodna grška želva(T. h. hermanni), vzhodna grška želva (T. h. boettgeri), dalmatinska želva (T. h. hercegovinensis) in peloponeška grška želva (T.h. peloponnesica).
Slika
Slika
Dalmatinska želva je primerna vrsta za začetnike.
Posebnosti: pred kratkim so 3 podvrstam grške kornjače dodelili status samostojne vrste, nato so jih zopet združili v novem rodu Eurotestudo; sistematika še ni dokončna. Dalmatinska želva se pomembno razlikuje glede pogojev gojenja in razmnoževanja od ostalih podvrst grške želve; ne smemo je gojiti in pariti skupaj z ostalimi, ker križanci lahko predstavljajo genetsko onesnaževanje avtohtonih populacij, če pridejo nazaj v naravne habitate. Dalmatinska želva je avtohtona tudi na ozemlju naše države v Primorju, manjka jih lahko bočna (ingvinalna) ploščica na oklepu pri odprtini za zadnje noge.
Slika
Levo je dalmatinska želva, ki nima ingvinalnih bočnih ploščic (majhna trikotna odprtina); desno je posnetek zadnje noge pri vzhodni grkinji Testudo hermanni boettgeri.
Dalmatinska želva ima tipično olivnozeleno obarvano zatilje!

Oklep dalmatinske želve doseže največ 17, 3 cm, za razliko od grške želve E. (Testudo) hermanni, pri kateri doseže oklep do 30 cm. Dalmatinka tehta največ 1900 g (samec samo do 800 g), grkinja do 5000 g. Ima tudi bolj temen oklep, kot grška želva; čeprav je bolj olivno zelen, pri grkinji je zgornji del oklepa bolj rumenkast. Dalmatinka ima nakazano rumeno linčnico:

Grkinja nima rumene ličnice:

Nekateri ji dajejo samo status podvrste: Testudo hermanni hercegovinensis, Esser & Blanck, 2003.
Nemški herpetologi ji rečejo ljubkovalno "Herci".
http://www.boettgeri-farm.de/html/artunterschiede.html

Sistematika: Animalia – Chordata – Vertebrata – Reptilia - Chelonii - Testudinidae - Testudo

The analysis presented here* allowed to create the genus Eurotestudo (Lapparent de Broin et al., 2006). The type species is T. hermanni Gmelin, 1789 by original designation. The included species consist of the “T. hermanni group”, now the Eu. hermanni group, including the following valid species:
● Extant: Eu. hermanni, Eu. boettgeri, Eu. hercegovinensis (the latter previously included into boettgeri; see Perälä, 2002a, 2002c; Perälä, 2004a).
● Fossils: Eu. pyrenaica, Eu. lunellensis.

Sinonimi: Testudo hermanni 'peloponnesica'; T. boettgeri Mojsisovics, 1889; T. hercegovinensis Werner, 1899.
Tuja imena: čančara, dalmatinska kopnena kornjača (hrvaško); šumska kornjača (srbsko); želva zelenavá (češko), korytnačka zelenkastá (slovaško); Testuggine comune (ital.), Dalmatinische Landschildkröte (nem.)...
Sorodne vrste: mavrska želva, Testudo graeca, širokoroba želva, T. marginata, četveroprsta želva, T. horsfieldii
Domovina: Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna Gora.
Osebno sem videl to želvo večkrat pri Poreču, kolega biolog jo je videl večkrat v dolini Dragonje in v okolici Kopra. Starejša literatura navaja, da je v Slovenijo zanešena (podatki se dejansko nanašajo na grško vrsto Testudo hermanni), so pa pričevanja in podatki, da bi lahko bila avtohtona, to problematiko intenzivno preučujem in bo vsak dokumentiran dokaz naknadno objavljen.

Biotop/habitat: odprte ravnine (stepa) in hriboviti gozdnati predeli do 700 m ndmv..

Velikost: povprečen oklep samic 14,2 - 14,7 cm (maksimalno 17,3 cm) - povprečna teža 989 - 1075 g; samcev od 12,6 do 13,5 cm (maksimalno 14,8 cm) - teža 609 - 822 g. Po VINKE & VINKE -ju (2004) tehtajo največje samice pri 17 cm 1200 g in največji samci pri 14 cm 570 g.

Spol: samičke imajo kratek rep in raven trebušni del oklepa, samčki imajo daljši rep in rahlo vbočen oklep.
Velikost terarija: če je lepo vreme, naj bodo v ograjenem in zaščitenem prostoru zunaj na vrtu; le pri prezimovanju ali neugodnih vremenskih pogojih pa tudi v notranjosti; zunanji objekt mora nuditi mesta za sončenje, pokrit prostor oziroma zavetišče pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Zasaditi je treba rastlinje, ki daje senco. Dolžino terarija izračunamo tako, da v tabeli navedeni koeficient (K) pomnožimo z dolžino oklepa največjega osebka. Širina terarija znaša polovico dolžine terarija. Če ima mlada želva dolžino oklepa okoli 8 cm, in je koeficient za to vrsto 8, potrebujemo terarij min. 64 cm x 32 x 40 cm = 82 litrov (glej http://www.arhiforum.com/zakoni/AR-6-3-3-ul-90-01.htm). Nekateri strokovnjaki celo menijo, da mora biti za kopne želve koeficient najmanj 10, to bi pomenilo 80 x 40 x 40 = 128 l za mlado ali 160 x 80 x 50 = 640 l za bolj odraslo želvo.
Ureditev: ob strani terarija naredimo odprtine za zračenje . Zgoraj pokrov z reflektorsko žarnico na eni strani terarija ( da se lahko želva tudi umakne v manj vroč del) in UV žarnica (HQL, HQI, Ultravitalux, Powersun), na dnu vrtnarska zemlja ali zdrobljena hrastova skorja; luči so priključene na "sobni" termostat, termometri. Za bazenček zakopljemo v pesek banjico , v kateri dnevno menjamo svežo vodo. Lahko damo notri še "želvjo hišico", da se lahko želva skrije in počiva v senci in miru .
Temperatura: min. 22°C; osnovna dnevna okoli 26°C, podnevi največ do 33°C; ponoči 18 - 20°C.
Zimsko spanje: glede potrebnih zalog in potrebne zdravstvene kondicije se uporablja testiranje pred spanjem, imenovano "Jacksonov kvocient". Želvo zmerimo, stehtamo, potem uporabimo že narejen graf in tam vstavimo vrednosti , npr. 200 mm dolga želva bi po grafu morala tehtati blizu 1600 g; če pa tehta samo 1200 g ali manj , potem je podhranjena in je ne smemo v nobenem primeru hibernirati . Pred zimskim spanjem mora želva stradati 5-7 dni, da izprazni črevesje; v ta namen jo imamo v terariju na sobni temperaturi, naj ima veliko sveže vode. Svetlobo je treba tudi zmanjšati oz. skrajšati, da se sprožijo "spalni procesi"! Pripravimo ustrezen zabojček s trdno mrežo na vrhu, na dnu pa naj bo zmes vlažne šote in listja, pa tudi termometer. Potrebujemo hladilnik s termostatom ali v kleti ustrezno hladen prostor. Temperatura naj bo med +4°C do + 10°C, podlago je treba večkrat občasno vlažiti. Nekateri pustijo, da se same zakopljejo v vrtu. Odrasle želve lahko spijo 4 – 5 mesece.
Hrana: 45% surove trave, »suho travinje« in travniška zelišča (seno, suholetnica, plahtica, marjetica, škrbinec, zelenje korenja, regrat, trpotec, listi robide, timijan, cvetovi hibiskusa, melisa, žajbelj idr.); 20% mešane zelenjave (zelje, blitva, bučke, rumena repa, kapucinka, vodna kreša); 10% sadja (hruške, melone, mango, jabolko, idr.); 5% vitaminov in mineralov za želve (sipina kost) + kalcijev laktat. Nikoli hraniti banane, špinače, paradižnik, solate! Za sredozemske kopenske želve so meso ali briketi za pse, mačke ali vodne želve smrtno škodljivi. Hrana za želve mora biti bogata z naravnimi vitamini in minerali , bogata z vlakninami in z minimalno maščobami in beljakovinami! Bistevno je, da je razmerje fosfor : kalcij pravilno, če je preveč fosforja, pride do bolezni kosti in oklepa.
Razmnoževanje: T. hercegovinensis ima manj jajc od T. h. boettgeri, na leto samo 1 gnezdo z 2 – 5 jajci. T. h. hercegovinensis ima letno večinoma res eno gnezdo, zelo redko pa 2, še redkeje pa tudi 3. V enem gnezdu se povprečno najdejo 3 jajca, lahko pa tudi od 2 – 5 jajci. – 5 jajci. Tudi valitveno temperaturo ima nižjo, če v inkubatorju valimo jajca dalamtinske želve pri 31,5°C, se izvalijo samo samice. Sam čas izvalitve je isti, okoli 60 dni (54 - 90). Vlažnost okoli valečih jajc 80 - 90%.
Ogroženost: po zadnjih podatkih je verjetno kritično ogrožena>> GLEJ!
Življenjska doba: 100 - 150 let
Slika
Viri:
*= Lapparent de Broin, F.de., Bour, R., Parham, J.F., Perälä, J.,2006. Eurotestudo, a new genus for the species Testudo hermanni Gmelin, 1789. (Chelonii, Testudinidae). Comptes Rendus Palevol 5:803-811. [download]
Povezave: http://www.schildkroeten-farm.de/dalmat ... kroete.php
Morphological definition of Eurotestudo (Testudinidae, Chelonii): second part

Copyright © Bojan Dolenc

Slika



_________________
"Ujeti mikro-eko-sistemček z optimalno živo vodo, uravnoteženo biocenozno homeostazo, naravno biotsko raznovrstnostjo in biopotencialom"
Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
Prikaži prispevke prejšnjih:  Razvrsti po  
 Stran 1 od 1 [ 2 prispevkov ] 

Časovni pas: UTC + 1 ura [ DST ]


Kdo je prisoten

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost


Lahko pišete prispevke v temi
Lahko odgovarjate na teme v forumu
Ne morete urejati prispevkov v temi
Ne morete brisati vaših prispevkov forumu
Lahko dodate priponke prispevkom

Išči za:
Pojdi na:  

cron