Danes je 31. mar 2020 00:52




 Stran 1 od 1 [ 6 prispevkov ] 
Avtor Sporočilo
 Naslov prispevka: Re: Carassius
UNREAD_POSTObjavljeno: 29. maj 2019 14:37 
Administratorji strani
Uporabniški avatar

Pridružen: 13. maj 2010 10:33
Prispevkov: 12954
Koreslji imajo kot mnoge žabe in antarktične ribe ipd. v krvi posebne antifrizne beljakovine ali glikolipide ali glikoproteine ipd., ki preprečujejo zaledenitev vode v krvi.


https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/774 ... vgRKwr9Jcw
https://www.science.gov/topicpages/l/la ... h697B6vLTo

Navadni koreselj ima antifriz v krvi. Znan je po tem, da zdrži brez kisika do 5 dni. Tako preživi tudi slabe razmere pod ledom.



_________________
"Ujeti mikro-eko-sistemček z optimalno živo vodo, uravnoteženo biocenozno homeostazo, naravno biotsko raznovrstnostjo in biopotencialom"
Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
 Naslov prispevka: Re: Carassius
UNREAD_POSTObjavljeno: 19. apr 2018 10:14 
Administratorji strani
Uporabniški avatar

Pridružen: 13. maj 2010 10:33
Prispevkov: 12954
Rylková, K., Petrtýl, M., Bui, A.T. & Kalous, L. (2018): Just a Vietnamese goldfish or another Carassius? Validity of Carassius argenteaphthalmus Nguyen & Ngo, 2001 (Teleostei: Cyprinidae).

Journal of Zoological Systematics and Evolutionary Research, First published: 6 April 2018.
https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs ... /jzs.12223
Abstract

Freshwater fishes of the genus Carassius are widespread throughout Eurasia, but notoriously difficult for identification by morphological characters, leaving their systematics in a vague state and the validity of several species is unclear. Consequently, genetic data are used to identify the evolutionary units within this genus. Here, we present an analysis of the genus Carassius in Vietnam and south‐eastern China based on phylogenetic reconstruction using the mitochondrial cytochrome b gene and the nuclear S7 gene. We found two lineages in Vietnam with high supports in the nuclear as well as the mitochondrial dataset. One lineage corresponds to the species Carassius auratus, and one lineage represents an independent evolutionary unit. We test whether the lineage may correspond to the species that has once been described as Carassius argenteaphthalmus. The main character for identification, the color of the eye rim, did not distinguish two clades from each other. Considering the absence of genetic data, the imprecision of the original description, and the absence of all type specimens, the name of C. argenteaphthalmus is considered to be a nomen dubium.



_________________
"Ujeti mikro-eko-sistemček z optimalno živo vodo, uravnoteženo biocenozno homeostazo, naravno biotsko raznovrstnostjo in biopotencialom"
Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
 Naslov prispevka: Re: Carassius
UNREAD_POSTObjavljeno: 03. nov 2017 20:07 
Administratorji strani
Uporabniški avatar

Pridružen: 13. maj 2010 10:33
Prispevkov: 12954
http://tb.plazi.org/GgServer/html/E1308 ... A2FC6DFB21



_________________
"Ujeti mikro-eko-sistemček z optimalno živo vodo, uravnoteženo biocenozno homeostazo, naravno biotsko raznovrstnostjo in biopotencialom"
Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
 Naslov prispevka: Carassius praecipuus Kottelat, 2017
UNREAD_POSTObjavljeno: 18. okt 2017 10:30 
Administratorji strani
Uporabniški avatar

Pridružen: 13. maj 2010 10:33
Prispevkov: 12954
Švicarski ihtiolog Maurice Kottelat je letos pred kratkim opisal novo vrsto "pritlikave zlate ribe" iz rodu koresljev, to je Carassius praecipuus Kottelat, 2017. Ta spregledana vrsta živi v porečju reke Mekong v Laosu. Žal opis trenutno ni na voljo preko spleta in več ne morem poročati. Upajmo pa, da ne bo tudi ta vrsta masovno zlorabljena v akvaristične namene, mišljeno je, da bi se ogromno število teh rib znašlo v bučkah ali premajhnih akvarijih "zahodnjakov", ki imajo o akvarisitki in ribah (posebej zlatih) na splošno izkrivljene predstave.
Slika
Malo iz moje beležnice o rodu koresljev:
Citiram:
V rodu koresljev Carassius, Nilsson, 1832 je danes akvaristično gledano pomembnih najmanj 5 vrst:

- navadni koreselj, Carassius carassius, Linnaeus, 1758

- azijski zlati koreselj, Carassius auratus, Linnaeus, 1758

- srebrni koreselj ali babuška, Carassius gibelio, Bloch, 1782

- japonski beli koreselj, Carassius cuiveri, Temminck & Schlegel, 1846

- japonski srebrni koreselj, Carassius langsdorfii, Temminck & Schlegel, 1846.

P.s. Nekateri ihtiologi priznavajo še 2 vrsti iz Japonske: C. grandoculis in C. buergeri (Kawanabe & Mizuno, 1989; Suzuki et al., 2005). Carassius argenteaphthalmus Nguyen & Ngo, 2001 iz severnega Vietnama pa je tako slabo opisana, da ji je težko dati status veljavne vrste.


Citiram:
Divje populacije (“chi”) so domorodne v rekah in jezerih vzhodne in osrednje Azije; pretežno v Kitajski in nekaterih sosednjih predelih: Laos, Mianmar, Tajvan, Koreja. Kitajci so davno (med leti 265 - 419) izmed srebrno sivih divjih zlatih koresljev (”chi”) opazili spontane rumene ali rdeče ksantične mutacije; iz njih so v naslednjih stoletjih vzgajali zlate ribice, ki so jih gojili v posebnih “svetih - blagoslovljenih” ribnikih, v povezavi z določenimi budističnimi načeli o dobrih delih in trajni sreči.
Divji zlati koreselj na Kitajskem (imenovan »chi«) ima bočno sploščeno telo, a bolj vretenasto in nižji hrbet v primerjavi z navadnim koreseljem, telo pokrivajo velike cikloidne luske; ima odebeljen repni koren. Barvo telesa jim dajejo poleg zgradbe lusk (različno veliki in oblikovani kristatli gvanina) pigmenti v barvnih celicah (kromatoforah) melanin, pteridini in karotenoidi. Barva telesa je srebrno siva do olivno zelena; udomačene populacije so različno obarvane: so lahko povsem bele, rožnate, rumene, oranže, rdeče, do zlate ali pa so ribe pisane, tu se meša vmes poleg vseh opisanih barv lahko tudi črn pigment (rjave, črne pege). Na obarvanost in razvoj kromatofor pomembno vpliva naravna sončna svetloba (UV-B spekter). Osebki divjih populacij so manjši in vitkejši in na oko bolj podobni babuški ali srebrnemu koreslju (od tega imajo manj lusk ob pobočnici). Obe vrsti med seboj težko ločimo, najlažje na podlagi genetske analize ali notranjih anatomskih znakov. Hrani se pretežno z rastlinami, algami, detritom, fitoplanktonom in v majnši meri z vodnimi nevretenčarji.


➤ Kottelat, M. (2017): Carassius praecipuus, a dwarf new species of goldfish from the Mekong drainage in central Laos (Teleostei: Cyprinidae). Revue Suisse de Zoologie, 124 (2): 323-329.



_________________
"Ujeti mikro-eko-sistemček z optimalno živo vodo, uravnoteženo biocenozno homeostazo, naravno biotsko raznovrstnostjo in biopotencialom"
Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
 Naslov prispevka: Carassius auratus, Linnaeus, 1758
UNREAD_POSTObjavljeno: 07. jun 2010 14:48 
Administratorji strani
Uporabniški avatar

Pridružen: 13. maj 2010 10:33
Prispevkov: 12954
Slika
ZLATA RIBICA - Carassius auratus, Cyprinidae

ZGODOVINA: Pred več kot 1000 leti so jih začeli gojiti kot okrasne ribe na jugu Kitajske. To so sicer le obarvane različice navadnih, olivno-rjavih ribic.

HABITAT: V naravi njihove rjavo obarvane prednice najdemo v stoječih ali počasi tekočih vodah na jugu Kitajske.

V NARAVI: Rade brskajo po dnu (mulju), česar pa jim v akvariju zaradi čistoče skoraj ne moremo omogočiti. Živijo v jatah, ki so zaradi neagresivnosti lahko sestavljene iz osebkov različne velikosti.

V AKVARIJU/ RIBNIKU: Osebno priporočam več zlatih ribic skupaj, v literaturi pa odsvetujejo kombiniranje med seboj različnih (počasne, okrogle in hitre, vitke) variant zlatk. Všeč jim je močna zaraščenost (s trdimi rastlinami- mehke bodo pojedle), potrebujejo pa tudi nekaj odprtega prostora. Kot v naravi, tudi v ribniku ali akvariju rade brskajo po dnu, zato uporabite neoster pesek (potrebno je tudi redno čiščenje dna). Zdrave ribice so v primernem okolju zelo živahne, po mojem mnenju celo vesele. Izgubijo strah pred človekom, jedo iz rok in se drgnejo ob njih, se odzovejo na človekovo bližino, vendar pa še vedno ohranijo strah pred mačkami.

HRANA: So vsejede. V naravi jedo rastline, insekte (npr. ličinke komarjev), majhne rakce, zooplankton ipd. V akvariju jih hranimo s hrano za zlate ribice, kateri je občasno priporočljivo dodati tubifekse, ličinke trzač, artemijo, …

RAZMNOŽEVANJE: Zelo pogosto. Ribe spolno dozorijo po približno 2 letih (odvisno od temperature, hrane,&hellip . Drstijo se, ko se voda segreje - začnejo spomladi in nehajo nekje v avgustu, septembru. Več samcev lovi samico, ki lahko nosi tudi več 1000 jajčec. Ko samci osemenijo ikre, so te lepljive in se pritrdijo na rastline, kamne, ipd. Mladice se izvalijo po treh do sedmih dneh. Te se na začetku, pritrjene na rastline, hranijo s svojo rumenjakovo vrečko, nato pa zaplavajo in iščejo hrano- vodne bolhe, alge, praživali in podobne organizme. Obarvajo se v pol do dveh letih.

AKVARIJ/ RIBNIK: V trgovinah pogosto svetujejo, da zlate ribice naselite v bučke ali nekaj litrske akvarije, kar je zanje občutno premalo. To je tako, kot da bi človeka zaprli v sobo, visoko le 1,5 metra. Ko kupimo mlado ribico, izgleda, kot da ji takšen kozarec ustreza. Ko zraste, pa se v takšni posodi ne more niti gibati. Poleg tega se tam nabirajo dušikove spojine, največ je hudo strupenega amoniaka. Seveda v takem ˝kozarcu˝ riba ne bo normalno zrasla, kar je še en dokaz, da je nekaj narobe. Tudi 60 litrski akvariji so premajhni: širina in višina 30 cm, medtem ko zlatke zrastejo tudi do 40 cm. Po mnenju večine strokovnjakov je dovolj 200 litrski akvarij, po mojem mnenju pa je zaradi njihove aktivnosti tudi to premalo. Menim, da je primeren akvarij dolžine 150 cm, le redko kdo pa bo takšen akvarij namenil zlatim ribicam. Zato so zlatke najprimernejše za v ribnik, kjer imajo tudi obilico naravne hrane. Ta naj bo globok vsaj 1 m, da bodo ribice preživele zimo.
VELIKOST: do 40 cm, 3 kg
TEMPERATURA: od 4 do 22°C
VODA: srednje trda, pH 6,5-8,5
ŽIVLJENJSKA DOBA: do 25 let
ZAHTEVNOST: nezahtevne, primerne za začetnike

VIRI:
http://members.aol.com/sirchin/goldfish.htm
http://www.enature.com/fieldguides/deta ... num=FI0005
http://www.briancoad.com/Species%20Acco ... assius.htm
Vodni Vrtovi; James Allison

Napisal: Matic Avsec (Personifer - I don't have a problem, I can stop anytime I want to...)
_________________
Ta vrsta je uvrščena na Rdeči seznam sladkovodnih akvarijskih rib - Seznam B
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Slika
šubunkin, Carassius auratus var. shubunkin
Družina: Cyprinidae

Šubunkin zlata riba je lepa in odporna pasma, kar pogosta jatna riba v ribnikih in hladnovodnih akvarijih. Vzgojili so jo Kitajci že dolgo tega. Obstaja veliko različkov te pasme ; znane so londonski in bristolski šubunkin. Najbolj so podobene navadni ali komet zlati ribi, ki ima od navadne večjo hrbtno in repno plavut. Je barvna (Calico = pomeni "lisast"), ne anatomska različica kometov. Nima kovinskega sijaja lusk, ampak so te bisernato-barvaste. Obstaja tudi pajčolanast šubunkin, ki ima daljšo repno plavut. Po telesu se prelivajo barve: rdeča, rumena, bela, modra, rjava, oranžna, tudi siva. Imajo značilne temne fleke, lise po raznobarvnem telesu. Te ribe so dokaj odporne, saj jih naseljujemo tudi v ribnike. Če jo želimo imeti v akvariju, mora biti kar precej velik ; pomembna je redna menjava vode, najmanj četrtina volumna akvarija na teden. So vsejede, hranijo se z algami, rastlinami in drugo manj-beljakovinsko hrano, primerno za zlate ribe (max.: 30 % beljakovin).
Spol: drstni izpuščaj pri samcu; samica je bolj debela.
Drst lahka, a mladice se obarvajo šele po 8 - 9 mesecih. Za lepe barve je nujno naravno sonce.

Velikost : ~ 30 cm .
Temperatura : +4°do +20°C
Voda : pH in trdota ni pomembna; redna menjava
Akvarij : 100 cm ; ~ 200 l ; ribnik
Zadrževanje: povsod

Besedilo: Žiga Burgar (recenzija B.D.)



_________________
"Ujeti mikro-eko-sistemček z optimalno živo vodo, uravnoteženo biocenozno homeostazo, naravno biotsko raznovrstnostjo in biopotencialom"
Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
 Naslov prispevka: Carassius
UNREAD_POSTObjavljeno: 02. jun 2010 09:39 
Administratorji strani
Uporabniški avatar

Pridružen: 13. maj 2010 10:33
Prispevkov: 12954
ALIENmantis je napisal/-a:
....Koreselj = carassius?


V rodu koresljev Carassius, Nilsson, 1832 je danes akvaristično gledano pomembnIH najmanj 5 vrst:

- navadni koreselj, Carassius carassius, Linnaeus, 1758

- azijski zlati koreselj, Carassius auratus, Linnaeus, 1758

- srebrni koreselj ali babuška, Carassius gibelio, Bloch, 1782

- japonski beli koreselj, Carassius cuiveri, Temminck & Schlegel, 1846

- japonski srebrni koreselj, Carassius langsdorfii, Temminck & Schlegel, 1846.

P.s. Nekateri ihtiologi priznavajo še 2 vrsti iz Japonske: C. grandoculis in C. buergeri (Kawanabe & Mizuno, 1989; Suzuki et al., 2005). Carassius argenteaphthalmus Nguyen & Ngo, 2001 iz severnega Vietnama pa je tako slabo opisana, da ji je težko dati status veljavne vrste.
(Some authors recognise additionally the species C. grandoculis and C. buergeri from Japan (Kawanabe & Mizuno, 1989; Suzuki et al., 2005). Carassius argenteaphthalmus Nguyen & Ngo, 2001 from Northern Vietnam is too poorly described to comments on its identity or validity.)

Podvrste zlatega koreslja:

- Carassius auratus auratus, Linnaeus, 1758

- Carassius auratus argenteaphthalmus, Nguyen, 2001

- C. auratus buergeri, Temminck & Schlegel, 1846

- Carassius auratus cantonensis, Tchang, 1933

- Carassius auratus grandoculis, Temminck & Schlegel, 1846

- C. auratus subsp..

> 18.07.2012:

Kalous, Lukáš, Jörg Bohlen, Katerina Rylková and Miloslav Petrtýl (2012): Hidden diversity within the Prussian carp and designation of a neotype for Carassius gibelio (Teleostei: Cyprinidae).
Ichthyological Exploration of Freshwaters. Volume 23 Number 1 pp 11-18.
http://www.pfeil-verlag.de/04biol/.../c ... 3_1_03.pdf



_________________
"Ujeti mikro-eko-sistemček z optimalno živo vodo, uravnoteženo biocenozno homeostazo, naravno biotsko raznovrstnostjo in biopotencialom"
Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
Prikaži prispevke prejšnjih:  Razvrsti po  
 Stran 1 od 1 [ 6 prispevkov ] 


Kdo je prisoten

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost


Ne morete pisati prispevkov v temi
Ne morete odgovarjati na teme v forumu
Ne morete urejati prispevkov v temi
Ne morete brisati vaših prispevkov forumu
Ne morete dodati priponk prispevkom

Išči za:
Pojdi na:  

cron