Danes je 27. maj 2018 07:30

Časovni pas: UTC + 1 ura [ DST ]




 Stran 1 od 1 [ 1 prispevek ] 
Avtor Sporočilo
 Naslov prispevka: Microdevario nanus
UNREAD_POSTObjavljeno: 07. feb 2018 17:24 

Pridružen: 29. jul 2012 17:25
Prispevkov: 26
Objavljam že pred dvema letoma pripravljen prispevek o mojih izkušnjah pri razmnoževanju Microdevario nanus.
Pod mojim besedilom je tudi splošen opis teh drobnih a čudovitih ribic, ki ga je pripravil kolega Bojan Dolenc, za kar se mu zahvaljujem.

Microdevario nanus se najpogosteje drstijo v jutranjih urah, ko akvarij obsijejo prvi sončni žarki ali ko akvarij le medlo osvetlimo s svetilko, drstijo pa se tudi v neosvetljenem akvariju vendar ne v popolni temi. Menim, da ima vodilno vlogo pri drsti samica, ki najprej poišče primerno mesto za drst. Ko najde takšen kotiček, večkrat zaplava v njegovi bližini, da jo opazijo samci. Po videnem sodeč bi rekel, da samica počaka na točno določenega samca, kateremu kasneje tudi dovoli oploditev iker, ostalim pa preprosto pobegne in jih s plavanjem po celotnem akvariju zvabi stran od prostora, ki si ga je izbrala za drst. Večkrat sem opazil, da so se ostale samice v akvariju že drstile, določena pa je dalj časa iskala in čakala izbranega samca. Ta se s svojim telesom skoraj v celoti ovije okoli samičke, ki trenutek kasneje nekontrolirano izbrizga do 15 iker, ne glede na lego telesa v tistem trenutku, kar nekoliko spominja na drst Betta splendens. Ikre izbrizgane na stran ali v smeri gladine, pogosto pojedo ribe, saj zaradi svoje majhnosti tonejo zelo počasi, izbrizgane navzdol pa večinoma dokaj hitro potonejo med rastline ali drstni medij, kjer jih ribe nekoliko težje najdejo in pojedo. Drstijo se večkrat zapored, skupno pa posamezna samica po moji oceni izbrizga od 80 do 100 iker, morda tudi več. V kolikor imamo v akvariju večjo skupino ribic, drst občasno poteka več kot dve uri, ob manj ribicah pa se sem in tja zaključi že po nekaj minutah. Za samice je drst precej utrujajoča, kar pokažejo s počitkom in precej hitrim dihanjem v mahu, zato je pri skupinski drsti priporočljivo imeti več samic kot samcev. S tem samicam omogočimo vsaj nekoliko predaha po posamezni drsti, medtem pa se samci osredotočajo na ostale samice, če so se le-te seveda pripravljene drstiti z njimi. Ko se drstna aktivnost umiri, je priporočljivo odstraniti odrasle ribe iz akvarija, saj v nasprotnem primeru lahko pričakujemo, da bodo pojedle ikre, v kolikor jih bodo našle, precej v slast pa jim gredo tudi pravkar izvaljene mladice, ki se še povsem nebogljene prilepijo na steklo, rastline, korenine …, predvsem pa v trenutku ko splavajo, saj takrat postanejo lahek plen za vedno lačne odrasle ribe. Med samo drstjo sem nekajkrat poskusil v akvarij dodajati sveže izvaljene nauplije artemije, kar se je pokazalo za precej uspešno strategijo odvračanja pozornosti odraslih rib od iker, ki so počasi tonile, mah Leptodictyum riparium pa se je zaradi svoje vertikalne rasti odlično obnesel kot drstni medij, saj ikre med njegovimi vejicami niso bile preveč zanimive za odrasle ribe, katerim je bilo težko izplavati, če so se slučajno zapletle vanj.
Po 3 – 5 dneh, odvisno od temperature vode v akvariju, se izvalijo mladice in se hitro prilepijo na stranice akvarija, rastline, korenine ... V prvih 24 urah se le redko odlepijo, običajno le v primeru popolne zaustavitve filtracije, saj še nimajo dovolj moči za samostojno plavanje v vodnem toku. Tudi drugi dan po izvalitvi jim ugaja skoraj stoječa voda, saj so njihova telesa, ki v dolžino merijo približno 3 do 4 mm, še vedno zelo krhka. Splavajo le toliko, da si poiščejo nekaj hrane, potem pa se zopet prilepijo na steklo, rastline, korenine .... Med iskanjem hrane se večinoma zadržujejo tik pod gladino, zato je ob premočnem vodnem toku, ki jih hitro in nekontrolirano nosi po akvariju, zanje lahko usoden že rahel dotik z rastlino, saj se v tem primeru njihovo krhko telo pogosto dobesedno prelomi. Če ne prej, je vsaj tik pred splavanjem mladih ribic priporočljivo ustrezno zmanjšati vodni tok in s tem preprečiti pogin zaradi fizičnih poškodb.
Po 48 urah od izvalitve splavajo vse mladice, ki se običajno zberejo v delu akvarija, kjer jim šibek vodni tok in osvetljenost akvarija najbolj ustrezata, seveda pa tam pričakujejo tudi hrano. Glede na opazovanje njihovega obnašanja predvidevam, da jim hranilnega mešička zmanjka tekom drugega dneva, ko postanejo tudi precej bolj dovzetne na vse, kar plava na gladini vode. Takrat je namreč njihovo telo že skoraj popolnoma ravno, trebušni del ni več opazen, kar je verjetno znak da potrebujejo hrano, ki jo tudi aktivno iščejo, zato je potrebno pričeti s hranjenjem. Ker se večinoma zadržujejo tik pod gladino vode, se verjetno v naravnem habitatu v prvih dneh prehranjujejo predvsem z zelo drobceno hrano, ki pade v vodo in plava na njeni gladini in mikroorganizmi, ki se zadržujejo v plavajočih zaplatah vodnih mahov in ostalih rastlin.
Prvih nekaj dni po splavanju mladice sledijo premikanju svetlobnega telesa nad akvarijem, zato jih zlahka zvabimo v posamezen del akvarija, niso dovzetne na zvok in premikanje pred in nad akvarijem, kasneje pa se to bistveno spremeni, saj na trkanje po akvarijskem steklu ali hitro premikanje pred akvarijem takoj odreagirajo. Hrano še vedno iščejo predvsem na vodni gladini, kasneje se spustijo tudi nekoliko nižje, po približno dveh tednih raziskujejo celotno zgornjo polovico akvarija, do dna se spustijo šele pri starosti mesec dni in več, vendar še to precej redko, hrane z dna akvarija pa nikoli ne poberejo. Njihovo obnašanje je precej odvisno od ureditve filtracije v akvariju, kjer posledično prihaja do precejšnjih razlik. V primeru zelo nežnega vodnega toka, se tudi po tednu dni med nenehnim iskanjem hrane najraje zadržujejo tik pod gladino, ob močnejšem vodnem toku pa iščejo predele z mirnejšo vodo, a ob tem porabljajo veliko moči, kar v večini primerov žal pripelje do pogina ribjih mladic, zato predvidevam, da v njihovem naravnem okolju drst ali vsaj odraščanje poteka v skoraj stoječih vodah, kjer se lahko takoj po izvalitvi prilepijo na rastline, korenine ..., in potem prvih nekaj dni ob minimalnem naporu nemoteno iščejo hrano na vodni gladini ali tik pod njo.
Rast je zelo počasna, saj je teden dni stara mladica morda le za 1 mm večja od mladice stare eno uro. V prvih desetih dneh se razlika odraža predvsem v obarvanosti telesa in velikosti trebušnega predela, v tem času pa je tudi največji osip med mladicami. Prva večja selekcija se zgodi tretji in četrti dan, druga pa osmi in deveti dan po izvalitvi. Še vedno mi ni uspelo ugotoviti, kaj se pravzaprav zgodi v teh dneh, vendar je precej žalostno gledati, ko ti mladice poginjajo dobesedno pred očmi. Ribice so videti povsem shirane in omotične in ko se pričnejo opotekati ter počasi toniti proti dnu, je povsem jasno kaj bo sledilo – moja prva misel je seveda bila, da zaradi neprimerne prehrane.
V času mojih poskusov razmnoževanja Microdevario nanus nikjer na tujih ali domačih spletnih straneh ni bilo objavljenih prav nobenih zapisov, da bi ribice komu že uspelo zdrstiti v domačem akvariju – ne samo v Sloveniji, temveč tudi v svetovnem merilu, zaradi česar je izziv postal še težji. Za osnovo sem vzel sicer relativno skope podatke objavljene na spletni strani http://www.seriouslyfish.com in drst rib v takih parametrih vode v akvariju ni predstavljala prav nikakršnega problema, kar je pomenilo, da objavljeni podatki držijo. Sicer sem se tudi tu malce pozabaval in s sistematičnim delom ugotovil, da je razpon parametrov vode primerne za drst v bistvu še precej večji, kar pomeni da Microdevario nanus sodijo v kategorijo precej nezahtevnih rib, kar se same drsti tiče. Od tu naprej pa je zgodba popolnoma drugačna. Preden sem poskusil razmnožiti Microdevario nanus, sem se ukvarjal z njihovimi bližnjimi sorodnicami Microdevario kubotai, kjer sta drst, kot tudi kasnejše odraščanje ribic potekala brez vseh zapletov. Žal mi te izkušnje niso prav veliko koristile, saj so mladice nanusov poginjale kot za stavo, kar je pomenilo, da me čaka veliko sistematičnega dela in na ta način ugotoviti kaj pravzaprav mladice potrebujejo za preživetje.
Pripravil sem 4 akvarije s povsem enakimi parametri vode, velikosti 17, 54, 112 in 540 litrov. Predvideval sem, da se Microdevario nanus v naravnem habitatu verjetno drstijo v času monsuna, kar pomeni velike količine dežja, hladnejšo in mehkejšo vodo, ter obilico hrane. Za osnovo sem si tako določil sledeče parametre: T=22°C, KH <4, GH <5, pH <7, NO3 <5 in PO4 <0,1.
Pri prvih poskusih drsti, ko še nisem vedel na kaj vse moram biti pozoren, se je izvalilo zelo malo mladic. Prvič sem opazil le eno samo mladico, ki ni preživela niti 24 ur, ko je enostavno ni bilo več. Ko so se drstile drugič, je bilo približno 50 mladic, ki so počasi poginjale ena za drugo, tako da po treh dneh žal ni bilo več preživelih. Ker so bile mladice tik pred poginom videti popolnoma shirane, sem razmišljal česa bi jim lahko manjkalo poleg hrane in kaj vse bi lahko bil razlog za pogin. Ker sem pristaš naravnega okolja v akvarijih, je v le-teh vedno veliko rastlin, predvsem raznih mahov, ki predstavljajo odlično gojišče različnih mikroorganizmov. Ti so ribjim mladicam verjetno osnovna hrana prvih nekaj dni po izvalitvi, ko zaradi svoje majhnosti večje hrane pravzaprav sploh ne morejo pojesti in seveda tudi kasneje. Dodajal sem tudi infuzorje, ki jih mladice obožujejo, tekočo hrano JBL Nobil Fluid, Sera Micron spirulino v prahu, Tropical Mikrovit Basic, ter kuhan jajčni rumenjak. Pri tretji in četrti drsti, ki sta se zgodili v dveh ločenih akvarijih v razmaku 24 ur, se je skupno izvalilo okoli 300 mladic. Sumil sem, da ne bo veliko preživelih, če ne bom česa spremenil in žal se je zgodilo prav to. Toda kaj spremeniti? Da bo v večjih dveh akvarijih hranjenje neuspešno mi je bilo sicer jasno že kmalu, saj bi potreboval precej velike količine hrane, da bi se ribice lahko najedle, vendar pa bi s tem preveč obremenil akvarij s povišano vrednostjo predvsem nitratov. Vseeno sem poskusil, a se žal ni končalo uspešno. Preizkušal sem z različnimi vrednostmi trdote vode, z dodajanjem mineralov, s spremenjeno temperaturo vode in z različno hrano, vendar večjega izboljšanja nisem opazil.
Odstotek preživetja se je ob dodajanju elementov v sledovih (Seachem Fresh Trace) sicer opazno povečal na približno 10%, kar je na prvi pogled sicer še vedno obupno nizka številka, vendar pa mi je ta napredek dal dodatno spodbudo za nadaljevanje dela. V akvarijih sem sicer imel veliko rastlin, a sem začel razmišljati, kaj vse bi še lahko imele ribe v svojem naravnem habitatu. Pomislil sem na tanine in v akvarij dodal posušene liste Terminalia catappa, kar so tako pozitivno sprejele tako mladice, kot tudi odrasle ribe. Ko sem dodal tudi suhe storžke črne jelše, je voda postala vidno bolj obarvana, nekoliko sta se znižala trdota in pH, najpomembnejši podatek pa je, da se je v taki vodi povišal odstotek preživetja mladic Microdevario nanus.
V vmesnem času sem precej eksperimentiral s hranjenjem, ki je potekalo sedemkrat dnevno v razmaku po dve uri. Ugotovil sem, da je jajčni rumenjak sicer odlična hrana, vendar je potrebna precejšnja previdnost pri odmerjanju. Zjutraj sem majhen ščepec sveže kuhanega jajčnega rumenjaka s prsti zdrobil in v posodici umešal v 50 ml akvarijske vode in pri vsakem obroku ribicam dodal kapljico tega pripravka, ostanek pa zvečer zavrgel, saj je imel naslednji dan precej neprijeten vonj. Izkazalo se je, da je to »premočna« hrana za mladice, saj jih dobesedno napihne, kar posledično privede do pogina. Zaradi tega sem pričel jajčni rumenjak dodajati pri vsakem drugem obroku, vendar je bilo to še vedno preveč in sem ga pričel dodajati le trikrat dnevno, a se kljub temu najde kakšna mladica, ki jo napihne, oči ima izbuljene, trebušni del ima zelo povečan, posledično se ji ukrivi hrbtenica, konča pa se s poginom še pred starostjo 10 dni. Tekoča hrana JBL Nobil Fluid se je izkazala za odlično, tako da so jo bile ribje mladice deležne pri vsakem obroku v majhni količini, saj drobni delci hitro potonejo, če jih ribice ne uspejo pojesti. Spirulina v prahu in povsem običajna hrana v prahu sta skoraj idealni hrani, saj ob blagem valovanju dolgo plavata na gladini in ju ribice lahko pojedo kadar želijo, zato so ju bile deležne ob vsakem drugem hranjenju. Dodajal sem tudi infuzorje, ki jih ribice sicer z veseljem zaužijejo, a nisem opazil prav nobene razlike med ribicami hranjenimi z njimi in ribicami, ki jih niso dobile. Hitrost rasti in odstotek preživelosti mladih ribic je bil identičen, zato sem opustil hranjenje z njimi. Počasi sem na podlagi izkušenj ugotovil koliko katere hrane je potrebno dodajati v akvarij, da so imele ribice lepo zaobljene trebuščke, kar je pomenilo, da so nahranjene.
Ko sem združil pridobljene izkušnje glede hranjenja in svoja opažanja glede parametrov vode, ki naj bi nekako najbolj ustrezali mladim ribicam Microdevario nanus, se je preživelost povišala na slabih 20%, kar me je že precej navduševalo v primerjavi z začetnim 1%. Rezultat je bil odlična spodbuda za naprej, saj še vedno nisem bil zadovoljen, predvsem pa me je begal velik pogin tretji in četrti, ter osmi in deveti dan, ki se ga še kar nisem uspel znebiti, čeprav je bilo že precej bolje. Odraščanje ribjih mladic v večjih dveh akvarijih sem povsem opustil, saj se je izkazalo za neuspešnega. Zaradi večkratnega dnevnega hranjenja so se namreč porušila razmerja parametrov vode in posledično so vrednosti nitratov ušle v območja, kamor ne bi smele iti. Vrednosti nad 30 ppm so namreč zame in predvsem za ribje mladice povsem nesprejemljive, dnevne menjave večjih količin vode, zaradi njihovega zniževanja pa so časovno in ekonomsko povsem neupravičene. Tudi v 54 litrskem akvariju se ni vse odvijalo po pričakovanjih. Iz manjšega akvarija sem namreč vanj prestavljal približno dva tedna stare ribice, ki pa prestavljanja nikoli niso dobro prenesle, kljub temu, da so bili parametri vode v vseh akvarijih identični. Razmišljal sem, da je potrebno ribe prestavljati v vedno večji akvarij, kjer se nebi počutile utesnjene, kar naj bi pozitivno vplivalo za zdravje in razvoj odraščajočih ribic, a se je izkazalo, da mladice Microdevario nanus ne prenašajo ravno najbolje prestavljanja iz enega akvarija v drugega, preden dosežejo starost mesec dni. V kolikor vztrajamo pri takem početju, tvegamo precejšen pogin - razlogov za to mi žal ni uspelo odkriti, neke logične razlage pa tudi ne najdem.
Ob doseženi starosti 14 dni se pogin praktično v celoti preneha in od tod naprej je zadeva dokaj preprosta, hkrati pa se pri tej starosti zgodi kar nekaj sprememb. Zanimivo je namreč, da mladicam repna plavut šele pri tej starosti prične rasti v obliki, kot jo imajo odrasle ribe, medtem ko imajo prej zadnji del telesa zašiljen. Ne glede na barvni spekter uporabljenih sijalk, je oko pri mladicah najprej videti oranžno in se v običajno zeleno barvo spremeni šele pri starosti 14 dni ali celo kasneje.
Prehranjevanje pri tej starosti ni več problematično, saj se mladice začnejo prehranjevati z mikro črvi in je njihova rast hitra, kakšen teden kasneje, ko pričnemo dodajati še sveže izvaljene nauplije artemije, pa se še pohitri in kaj kmalu so dovolj velike, da konzumirajo vso ponujeno umetno hrano, ki so jo sposobne spraviti v svoja drobna usta.
Z obsežnim, več kot leto in pol dolgim testiranjem v različno velikih akvarijih, s precej različnimi parametri akvarijske vode, sem prišel do zaključka, da pravzaprav zelo dobro prenašajo vso ponujeno hrano, četudi je ta dokaj enolična, le pri dodajanju izključno granulirane hrane se pojavijo težave in posledično tudi pogin. S kolegi akvaristi smo mnenja, da je težava verjetno v tem, da drobne granule v ribjem želodcu zaradi vode še nekoliko pridobijo na svojem volumnu in s tem pritisnejo na steno želodca, ki zaradi prenajedanja lahko popusti in se pretrga, riba pa posledično pogine. Težave so bile opazne pri odraščajočih ribicah, kot tudi pri odraslih primerkih, zato hranjenje izključno z granulirano hrano odsvetujem. Najbolje se je izkazalo hranjenje dvakrat dnevno in sicer enkrat z živo hrano (mikro črvi, grindal črvi, narezani enhitreji in/ali sveže izvaljeni naupliji artemije) in drugič z umetno, počasi tonečo hrano (fino zdrobljene luske ali granule) v majhnih količinah, da jo lahko ribice hitro pojedo. Potrebno je namreč upoštevati, da ne pobirajo hrane, ko le-ta pade na dno.
V dobi odraščanja in tudi kasneje se je izkazalo, da povsem brez težav živijo v zelo različnih parametrih vode (NO3 <20, PO4 <1, temperatura 19°C – 27°C, GH 4 – 20, KH 2 – 16, pH 6,2 – 7,8), vendar je potrebno poskrbeti, da ne prihaja do nihanj, predvsem pri menjavah vode, saj le-ta slabo vplivajo na odraščajoče ribice. V celotnem območju teh parametrov se ribice od starosti dobrega pol leta naprej tudi uspešno razmnožujejo, zrastejo pa vse do 25 mm, kljub drugačnim podatkom, objavljenim na spletu.
Kljub precejšnjemu trudu pri preizkušanju različnih metod ter hrane, mi odstotka preživelosti mladic kasneje ni nikoli uspelo bistveno dvigniti, prav tako je še vedno uganka, zakaj pride do tako izrazite selekcije in pogina tretji in četrti, ter osmi in deveti dan. Pri približno 25% preživelih primerkov se je žal ustavilo, ne glede na mnoge nasvete tujih akvarističnih kolegov.
Kakorkoli že, vesel sem, da mi je uspelo razmnožiti Microdevario nanus, saj je s tem znanih vsaj nekaj podrobnosti več o teh čudovitih, a pri nas praktično nepoznanih ribicah, vendar kljub temu ostaja odprtih kar nekaj vprašanj. Najbolj me zanima:
- kolikšen je % preživetja mladic v naravi?
- kdaj in kolikokrat letno se množijo v svojem naravnem habitatu?
- v kakšnih parametrih vode potekata drst in odraščanje mladic v naravi?
- s čim se v naravnem habitatu prehranjujejo?
Upam, da se mi kdaj v življenju pokaže priložnost za obisk njihovega naravnega okolja, kjer bi morda dobil tudi odgovor na vsaj katero vprašanje.

Tomas Germovšek, 2016


Microdevario nanus (Kottelat & Witte, 1999) - pritlikava drobinka.
Evolucijske okoliščine, ki peljejo ribe v smer pritlikavosti imenujemo miniaturizacija, za katero je značilna zmanjšana velikost samcev na manj kot 2 cm in značilno bolj ali manj prozorno telo. Med azijskimi krapovci je ta pojav dokaj razširjen, večina teh "nano ribic" živi v počasi tekočih vodah, revnih s hranili, kot so denimo pragozdna šotna močvirja. Poleg M. nanus, o kateri je tu govora, spada med te miniaturne krapovce tudi najmanjša sladkovodna riba na svetu, to je Paedocypris progenetica (Kottelat, Britz, H. H. Tan & K. E. Witte, 2006), pri kateri odrasla samica doseže med 7,9 mm do največ dober milimeter; pa tudi akvaristično priljubljena kristalna cebrica, Danionella translucida (Roberts 1986), vsega max. 12 mm dolga sorodnica rodu Danio iz južnega Mjanmara, iz porečja Sittaung. Ni naključje, da prihaja prav od tu, saj je ihtiofavna Mjanmara izjemno bogata, samo krapovcev je do sedaj opisanih 80 vrst.

Taksonomija: Cypriniformes > Cyprinoidei > Leuciscidae > Danioninae > Microdevario nanus Kottelat & Witte, 1999.
Sinonim: Microrasbora nana
Etimologija: Microdevario: iz grške besede 'mikros' pomeni majhen in rodovnega imena Devario, namigujoč na majhno velikost v primerjavi z rodom Devario; 'nanus' (latinsko) = majhen, pritlikav.
Sorodne vrste: rod drobink Microdevario šteje 3 opisane vrste, poleg M. nanus še Microdevario gatesi Herre, 1939 in zeleno drobinko, Microdevario kubotai Kottelat & K. E. Witte, 1999.
Tuja imena: Nana Rasbora, Green dwarf rasbora (angleško); Grüner Zwergbärbling (nemško); razborka malá, razborka trpasličí (češko); mikrodanio karłowate (poljsko)
Domovina: Azija - južni Mjanmar (Burma) v porečjih rek Ayeyarwaddy, Bago in Sittaung, možno da je vrsta razprostranjena širše v delti reke Irrawaddy.
Biotop/habitat: plitka rečna voda, ki ima povezavo do bolj ali manj obsežnih stoječih voda: močvirij, kanalov, jezerc ipd.. Višina in pretok vode sezonsko niha tekom leta, voda je najnižja spomladi, aprila ali maja pa močno naraste zaradi topljenja snega v gorah. Jate te vrste se najraje zadržujejo v počasnih ali stoječih vodah v riževih poljih, šotnih močvirjih, zaraščenih ribnikih ali v jarkih z bujno podvodno vegetacijo. Temperature tekom leta na tem področju se gibljejo med 22 – 37 °C. V tem habitatu živijo skupaj z drugimi akvaristično znanimi vrstami rib, kot so riževke rodu Oryzias, ščukci vrste Aplocheilus panchax, vrste letečih cebric ali brkatcev rodu Esomus, labirintovci usnjati nitkarji Trichogaster labiosus, stekleni ostriži rodu Parambassis, nandidski ostrižniki vrste Badis ruber, kapiči ali čmrljasti glavoči vrste Brachygobius nunus in številnimi vrstami akvaristom znanih sladkovodnih kozic rodu Caridina (in sorodstvo).

Velikost: 1,4 – 1,6 cm.
Spol: odrasle samice so opazno večje od pritlikavih samcev, ki so tudi bolj intenzivno obarvani.
Obarvanost: srebrno - zelenkasto - prozorno telo, ima vrstno značilno črno liso na hrbtni plavuti.
Obnašanje: miroljubna riba jate (najmanj 8 - 10 osebkov), ne skače iz akvarija. Ni primerna za družbo z večjimi ribami, ker postane plašna. Lahko jo imamo v akvariju same ali če je akvarij dovolj velik v družbi s podobno majhnimi nano ribicami, najbolje mjanmarskimi vrstami, kot so zelena drobinka, Microdevario kubotai, oranžna cebrica, Celestichthys choprae; pikčasta cebrica, Brachydanio nigrofasciatus; nebeška biserna cebrica, Celestichthys margaritatus; Celestichthys erythromicron, črnopikasta riževka, Oryzias melastigmus; stekleni ostriž, Parambassis lala; nandiski ostrižnik Dario hysginon, ploščate činklje ipd.. Od ne-mjanmarskih vrst krapovcev pridejo pogojno v poštev razne mikrorazborce, kot je priljubljena pritlikava razbora komarjevka, Boraras brigittae; Boraras maculatus; Sundadanio axelrodi, pa kakšne činklje trnooke ("kačice"- Pangio spp.).
Zadrževanje: sredina, vrh.
Akvarij: min. 60 cm (70 litrov).
Ureditev akvarija: na dnu damo droben pesek, za dekoracijo lahko dodamo z mahom obraščene prazne lupine kokosovega oreha ali ustrezne korenine. Veliko azijskih rastlin (kriptokorine, vodoljube, javanska praprot in mahovi ipd.), a potrebujejo tudi prazen prostor za plavanje, kot vse cebrice in cebre. Nekja primerov rastlin: javanski mah Taxiphyllum barbieri, navadna potopljena rogata blazinica, Riccia fluitans, rogljičasta vodna praprot Ceratopteris thalictroides, Salvinia molesta, S. cucullata, modri lokvanj Nymphaea stellata, rogolist Ceratophyllum demersum, Vallisneria asiatica, Cryptocoryne ciliata, C. wendtii , C. parva, C. lutea, Cyperus helferi, Hygrophila corymbosa, H. difformis, riževa vodoljuba Limnophila aromatica, L. heterophylla, Nymphaea stellata, Nymphoides indica, Utricularia aurea, Rotala rotundifolia, R. wallichii itd..
Temperatura: 18 – 26°C.
Voda: pH = 6.0 – 7.5; mehka do srednjetrda voda.
Hrana: jedo vse vrste hrane, tudi umetne luske, a ne dobijo tako lepih barv, kot z živo hrano ali zmrznjeno; le to se priporoča posebej za večjo aktivnost in vitalnost, lepšo obarvanost in večji uspeh pri razmnoževanju. Sem sodijo živi ali zamrznjeni kotačniki, pritlikave vodne bolhe (za majhne vrste vodne mikrobolhe, kot Alonella nana, Disparalona acutirostris ipd.), rakci samooki, artemije - navpliji solinskih rakcev, mikročrvi, enhitreji ali grindal črvički, koretre, komarjeve ličinke in ličinke trzač (Chironomus); tudi ustrezno velik fitoplankton.

Ogroženost: v IUCN Rdeči knjigi ogroženih vrst: obstajajo razlogi za zaskrbljenost (Least Concern ver 3.1).
Literatura:
Fang, F., Norén, M., Liao, T. Y., Källersjö, M., & Kullander, S. O. 2009. Molecular phylogenetic interrelationships of the south Asian cyprinid genera Danio, Devario and Microrasbora (Teleostei, Cyprinidae, Danioninae). Zoologica Scripta, 38:237–256.

Herre, A. W. C. T. 1939. A new cyprinid fish of the genus Microrasbora from lower Burma. Stanford IchthyologicalBulletin, 1 (4): 159–160.

Herre, A. W. C. T. 1934. Notes on fishes in the Zoological Museum of Stanford University. 1. The fishes of the Herre 1931 Philippine Expedition with descriptions of 17 new species. Newspaper Enterprise, Hong Kong, 106 pp

Jiang, Y. E., Chen, X. Y., & Yang, J. X. 2008. Microrasbora Annandale, a new genus record in China, with description of a new species (Teleostei: Cyprinidae). Environmental Biology of Fishes, 83:299–304.

Kottelat, M. & Witte, K. E. 1999. Two new species of Microrasbora from Thailand and Myanmar, with two new generic names for small Southeast Asian cyprinid fishes (Teleostei: Cyprinidae). Journal of South Asian Natural History, 4:49–56.

Copyright © Bojan Dolenc


Priponke:
Microdevario nanus breeding.JPG
Microdevario nanus breeding.JPG [ 1.02 MiB | Videno 263 krat ]
M. nanus - 1 hour.JPG
M. nanus - 1 hour.JPG [ 1.1 MiB | Videno 263 krat ]
M. nanus - 1 hour 1.JPG
M. nanus - 1 hour 1.JPG [ 1.92 MiB | Videno 263 krat ]
Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
Prikaži prispevke prejšnjih:  Razvrsti po  
 Stran 1 od 1 [ 1 prispevek ] 

Časovni pas: UTC + 1 ura [ DST ]


Kdo je prisoten

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost


Lahko pišete prispevke v temi
Lahko odgovarjate na teme v forumu
Ne morete urejati prispevkov v temi
Ne morete brisati vaših prispevkov forumu
Lahko dodate priponke prispevkom

Išči za:
Pojdi na:  

cron