Danes je 16. dec 2017 12:58




 Stran 1 od 1 [ 1 prispevek ] 
Avtor Sporočilo
 Naslov prispevka: Kostarika
UNREAD_POSTObjavljeno: 01. sep 2016 14:18 

Pridružen: 30. sep 2010 21:46
Prispevkov: 2
Pozdravljeni!
Letos na začetku leta smo študentje biologije dobili priložnost, da v okviru štidija obiščemo raziskovalno postajo Dunajske univerze Na pacifiški strani Kostarike. Tako sta se januarja na eksurzijo odpravila ne le eden, ampak kar dva člana tega foruma: jaz in Ana (a2l2 in fish.si).
ekskurzija je trajala 18 dni, od katerih smo 10 dni preživeli na postaji.
Zadnji trije dnevi so bili namenjeni samostojnemu delu nas, študentov, da smo si lahko po skupinah podrobneje ogledali organizme, ki so nas zanimali... in kaj drugega naj storita akvarista v tropih, kot da preživita tri dni z glavo v potočkih :wide: ?
podrobneje: opazovala sva število vrst vseh rib ter razmnoževalno vedenje ostrižnikov- želela sva izvedeti, kako velik prostor branijo, in kaj so dražljaji, ki sprožajo agresijo (zadnjega dela nisva izvedla).
Delo je potekalo tako, da sva v vaškem potoku/rečici (takrat, v sušni dobi je bila velika kot Želimeljščica, le da je bila popolnoma neregulirana) z imenom quebrada Gamba šnorkljala in opazovala ribe ter jih snemala z GoProjem . Stvar sva naslednji dan ponovila v nekoliko večji rečici, rio Bonito (velikost med Iško in Ljubljanico).
Quebrada Gamba teče skozi gozd, nato pa skozi kulturno krajino ter večjo, a razpršeno vas. V njej je bilo vse polno alg, najbrž zaradi kmetijstva ob njej. Drugih zanimivih živali in rastlin tu nisva načla, zato pa je bilo vsega skupaj 19 vrst rib.

Med drugim sva v teh rečici doživela pravo presenečenje: ob potapljanju v zelo nizki vodi sem le nekaj decimetrov od svoje glave zagledal neprijetno velika usta, podobna piraji. Izkazalo se je, da je bila presenetljivo velika riba (od gobca do korena repa 47 cm) Brycon behreae, nenevaren vsejedec, sicer pogost v večjih rekah. najin primerek sva ulovila, ga izmerila in slikala, nato pa presenečena opazila, da spušča ikre... očitno sva ribo zmotila pri drsti, zato sva jo vrnila nazaj... po vseh znakih sodeč, je bila to njena zadnja drst, saj jo je bilo zelo lahko ujeti, pa tudi plavala ni več navpično.
Poleg te vrste karacinidov sva videla še tetre vrst: Astyanax aeneus, Bryconamericus terrabensis, Roeboides ilnae, Hyphessobrycon savagei ter Pterobrycon myrnae. zadnja vrsta je endemična za ožje območje, po katerem smo se gibali. Je izredno lepa ribica, vendar nisva uspela narediti nobenega dobrega posnetka. Glede na to, da lahko živi tudi v trdih vodah pa sploh zelo primerna za akvarije... vendar je zaradi majhnega območja razširjenosti mogoče bolje, da jo pustimo kar tam, da ne bomo izropali majhne populacije.
Od ostalih rib sva videla:
Poecilidae: Brachyraphis rhabdophora, Poecilopsis retropinna, Poecilopsis paucimaculata, Poecilia gilii. Prva vrsta je endemit.
Pimelodidae: Pimelodella chagersi
Cichlidae: Tomocichla sieboldii, Cryptoheros sajica, Parachromis loisellii, Amphilophus diquis
Eleotridae: Hemieleotris latifasciata
Gobiidae: Awaous transandeanus/banana, Sicydium salvini

Rio Bonito v večjem delu svojega toka teče po dokaj nedotaknjenem delu gozda, kjer gozd nikoli ni bil popolnoma odstranjen, ob njej pa ne živi nihče. Posledica tega je popolnoma naraven tok reke- rečica, precej manjša od Ljubljanice (večji del leta :D V deževni dobi precej naraste) ima strugo, široko toliko kot Sava, z mnogimi prodišči, rokavi , bazenčki... V sušnem delu leta se prodišča uporabljajo za cesto, ki vodi do postaje rangerjev, ki pazijo na naravovarstveni park. Ob njej rastejo mnoge zanimive rastline, akvaristično najbolj zanimiva je bila vrsta Ludwigije na prodiščih. Od znanih rastlin se je tam pojavljalo še drevo Balsa (znano zaradi mehkega lesa), mimoza, ter Costus.... najbrž še kaj :D.
Na bregovih je bilo mnogo vrst ptic... čaplje, martinci in vodomci...

V bazenčkih in kanalih sva videla 18 vrst rib: vse naštete zgoraj, razen Pterobrycon, Hemieleotris, Bryconamericus; poleg teh pa sva opazila še Gobioesox potamus, Agonostomus monticola in Rhamdia gutemalensis (stonekisser, cipelj in som).

Poleg teh tekočih habitatov sva preučila tudi stoječe vode, se pravi lužice in mlake, ki ostanejo za poplavami. vedela sva namreč, da tu živijo kiliji. V takih mlakah sva res našla eno vrsto kilijev: Rivulus hildebrandi, poleg nje pa neko ribo, ki skoraj zagotovo spada v rod Poecilia, vendar zelo verjetno ni bila tipična P. gilii: ribe so bile na splošno manjše, drugačnih barv in oznak na telesu... nova vrsta :P ?

Ostale dneve smo porabili za ekskurzije bo bližnji in daljni okolici postaje.
Na eni od ekskurzij smo šli v dolino (precej prepričan sem, da bi Slovenci tej dolini rekli grapa), kjer smo iskali podrevnice. Letos in lani sta bili na Kostariki precej sušni leti, kar je za žabe precej slab dejavnik, zato nismo prevč upali, da bi jih našli. Ob vračanju iz doline pa je dežurnemu herpetologu uspelo ujeti to drobno žabico. Žabice so bile vrste Oophaga granulifera, (naj)bližji sorodnik bolj znane modrohlače Oophaga pumilio. (Slednjo smo iskali na atlantski strani, a brez uspeha). O granulifera je še en endemit tega območja, saj se jo najde le v porečjih rek, ki se izlivajo v Golfo Dulce.

Obiskali smo tudi mangrove na izlivu reke Coto. Reka je v zaliv nanesla ogromno materiala, ki ob oseki tvori sipine. Na teh sipinah se občasno tvorijo bazenčki, kamor se ujamejo ribe. Verjetno je vsaj kakšen teh bazenčkov tudi človeškega izvora. V dveh od teh bazenov smo našli ribe. Nedvomno so spadale v red sledi (Clupeiformes). Bile so zelo podobne evropski atlantski čepi. Bazenčki so bili zelo vroči (že voda v zalivu je imela pošteno čez 30°C, bazenčki so bili pa še bolj vroči), zato so ribe umirale, lahek plen pa je privabil morske ptiče (burnice in pelikane). Nekaj rib smo nalovili, da smo privabili priče, druge pa smo prihranili in z njim nahranili gnezdeče ptice v mangrovah. V mangrovah smo srečali krokodile, od ribjih prebivalcev pa smo videli le napihovalko. Zelo je bila podobna eni izmed vrst, ki jo akvaristi gojimo v akvarijih.
V mangrovah je rastlo nekaj zanimivih rastlin; poleg mangrov (dotična vrsta se je spopadala s slanostjo tako, da je odvečno sol odlagala v stare liste, ki so potem odmrli in odpadli), vrsto orhideje in praproti, ki rasteta samo v mangrovah ter vrsto kljukaste lilije (Crinum)

Med potepanjem po okolici raziskovalne postaje na la Gambi sem srečal še nekaj vrst:
rio Sardinal (brez sardin) je bil zelo čista gozdna rečica, v kateri sem srečal cele jate Pterobrycon myrnae, seveda sem bil ta dan brez kamere. V potoku je bilo mnogo somov iz družine Loricariidae (oklepničarji), ki pa so se mi hitro umikali v luknje, ki so si jih skopali v glineni breg. Na določenih mestih je bilo teh lukenj tako veliko, da je breg dobil videz švicarskega sira. Na vrhu te rečice, pod slapom sem našel veliko populacijo glavočev Sicydium salvini. Ti gobiji pripadajo poddružini Sicydiinae (akvaristi poznamo rod Stiphodon), ki je zelo dobro prilagojena na življenje v hitrih vodah. Trebušne plavuti so preoblikovane v močan prisesek, ki jim omogoča, da se pritrjajo na skale. Priseski so tako močni, da lahko mladiči nekaterih vrst preplezajo slapove. Sicer pa so mnogi predstavniki te družine anadromni: odrasli so sladkovodni, mladice pa se razvijejo v slani vodi. Tudi Sdicyium salvini niso nič drugačni. Pod slapom sem opazoval samce, ki so se razkazovali samicam. sicer rjavo sivi glavoč se tedaj spremeni v sivo-črnega lepotca z modrimi znamenji po obeh hrbtnih plavutih. Po parjenju in izlegu mladice odplakne po reki navzdol v morje. Tam postanejo larve del planktona in se razširjajo na dolge razdalje. Zato imajo nekateri predstavniki te poddružine ogromno razširjenost.

Zadnji dan sem v tolmunu pod slapom opazil še največjega plenilca v teh potočkih: Eleotris sp. To je ščuki podobna riba, ki se tudi obnaša tako. le velikost je nekoliko drugačna: eleotris zraste le do 30 cm :)

V prihodnosti sledi še opis opazovanja ostrižnikov v divjini :)

Slike se nahajajo v tejle temi:
http://www.aquanubis.com/forum/viewtopi ... 83#p226983


Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
Prikaži prispevke prejšnjih:  Razvrsti po  
 Stran 1 od 1 [ 1 prispevek ] 


Kdo je prisoten

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost


Lahko pišete prispevke v temi
Lahko odgovarjate na teme v forumu
Ne morete urejati prispevkov v temi
Ne morete brisati vaših prispevkov forumu
Lahko dodate priponke prispevkom

Išči za:
Pojdi na: