Danes je 21. okt 2017 14:07




 Stran 1 od 1 [ 8 prispevkov ] 
Avtor Sporočilo
 Naslov prispevka: Re: Nadiža
UNREAD_POSTObjavljeno: 11. avg 2017 14:52 
Administratorji strani
Uporabniški avatar

Pridružen: 13. maj 2010 10:33
Prispevkov: 11564
Gridelli, 1936 navaja, da je v Nadiži živela tudi primorska nežica, Cobitis bilineata, Canestrini 1866.
Slika
http://thezt2roundtable.com/topic/10257756/1/



_________________
"Ujeti mikro-eko-sistemček z optimalno živo vodo, uravnoteženo biocenozno homeostazo, naravno biotsko raznovrstnostjo in biopotencialom"
Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
 Naslov prispevka: Re: Nadiža
UNREAD_POSTObjavljeno: 01. avg 2012 15:03 
Administratorji strani
Uporabniški avatar

Pridružen: 13. maj 2010 10:33
Prispevkov: 11564
B D je napisal/-a:
...
Štrkavec ("primorski klen" ) – Squalius sp.3 (sinonim:Leuciscus cephalus cabeda); Squalius cavedanus Risso, 1826. Je severnojadranski endemit, podvrsta klena, ki je ozko sorodna z donavskim klenom. Naseljuje vodotoke severne Italije in vodotoke Primorske. V Soči in Idrijci je ista podvrsta drugače obarvana kot v Vipavi. Je vsejed. Telo je zelo harmonične hidrodinamične oblike. Drsti se aprila ali maja - odvisno od temperature vode in pretoka. Do spolne zrelosti potrebuje samica do 7 let, kar je za ribo precej. Vodotoki, ki imajo poleti nižji pretok in se zato bolj segrejejo, ga imajo več. Pozimi se umakne v kritje in je do pomladi skoraj neaktiven....


Fish base trdi, da je to dejansko Squalius cephalus (Linnaeus, 1758) :!: :?:
Po Zupančiču bi lahko sklepali, pa da je to dejansko vrsta Squalius squalus (Bonaparte, 1837), ki živi tudi v reki Mirni (ne pa v Dragonji, kjer živi vrsta Squalius janae, Bogutskaya & Zupancic, 2010) ter rekah Osapska Reka, Rižana in Malinska in rekah daleč dalje proti severu in severozahodu, tudi v Nadiži in Soči!



_________________
"Ujeti mikro-eko-sistemček z optimalno živo vodo, uravnoteženo biocenozno homeostazo, naravno biotsko raznovrstnostjo in biopotencialom"
Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
 Naslov prispevka: Re: Nadiža
UNREAD_POSTObjavljeno: 05. maj 2012 19:18 

Pridružen: 06. feb 2012 21:11
Prispevkov: 118
jaz uporabljam googlov brskalnik se pravi chrome ;) :) zanimivo je da vse ostale fotografije vidim :D


Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
 Naslov prispevka: Re: Nadiža
UNREAD_POSTObjavljeno: 05. maj 2012 19:06 
Administratorji strani
Uporabniški avatar

Pridružen: 13. maj 2010 10:33
Prispevkov: 11564
Nimam pojma, kaj je spet narobe: mogoče je kaj v različnih browserjih, bom skušal ugotoviti?
Jaz jih vidim celo na obisku pri kolegih na navadnem laptopu na Internet Explorerju? Mogoče imaš predober računalnik? :P

A še kdo ne vidi fotografij? :?:



_________________
"Ujeti mikro-eko-sistemček z optimalno živo vodo, uravnoteženo biocenozno homeostazo, naravno biotsko raznovrstnostjo in biopotencialom"
Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
 Naslov prispevka: Re: Nadiža
UNREAD_POSTObjavljeno: 05. maj 2012 19:00 

Pridružen: 06. feb 2012 21:11
Prispevkov: 118
meni jih še vedno nekaže hmm .

Ps: tudi na akvazinu jih nevidim ;)


Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
 Naslov prispevka: Re: Nadiža
UNREAD_POSTObjavljeno: 05. maj 2012 18:40 
Administratorji strani
Uporabniški avatar

Pridružen: 13. maj 2010 10:33
Prispevkov: 11564
smukc je napisal/-a:
slike nedelujejo ;)


So naložene na akvazin, mogoče je ta medtem sapo lovil :roll: :?:



_________________
"Ujeti mikro-eko-sistemček z optimalno živo vodo, uravnoteženo biocenozno homeostazo, naravno biotsko raznovrstnostjo in biopotencialom"
Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
 Naslov prispevka: Re: Nadiža
UNREAD_POSTObjavljeno: 05. maj 2012 18:26 

Pridružen: 06. feb 2012 21:11
Prispevkov: 118
slike nedelujejo ;)


Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
 Naslov prispevka: Nadiža
UNREAD_POSTObjavljeno: 05. maj 2012 17:52 
Administratorji strani
Uporabniški avatar

Pridružen: 13. maj 2010 10:33
Prispevkov: 11564
Poletna potepanja po slovenskih vodah

"Človek se le redko odpravi v tiste kraje,..." Moram reči, da me je letošnje opazovanja naših voda očaralo, posebej reka Nadiža, ti kraji v okolici so naravnost prelepi, pravi zaklad narave, dobesedno raj na Zemlji. Pa saj ne vemo, kaj imamo. Človek bi se kar odselil tja, v planine in gojil čebelce ali pasel kravce...Slovenija je lepa, male odročne vasice pa sploh! Uživajte v slikah!

Počitnice so prišle, otroci so šli na poletne tabore, sin na Kolpo, hči na naravno taborjenje ob reki Nadiži. Ko smo jih pripeljali na lice mesta in prišli iskati za domov, sem izkoristil priliko za brskanje po vodah, za ribami, raki, kobrankami & belouškami, kačjimi pastirji, paglavci in žabami, vodomci, vodnimi hrošči, vodnimi polži in školjkami in ostalo mrgolaznijo, ki sem pa tja še bogati naše vode, čeprav vedno bolj poredko, vemo zakaj.

Nekaj besed o Nadiži, lepotici naših voda in ribah reke Nadiže

Med furlansko nižino in vrhovi Julijskih Alp, med reko Sočo in državno mejo, se razteza dolina, ki predstavlja skrajni zahodni del Slovenije. Imenuje se Breginjski kot in je sestavni del kulturnega prostora Beneške Slovenije. Gorat svet, prepreden z rečnimi dolinami, po katerih z juga zapiha vlažen morski veter, skriva bisere neokrnjene narave, kamor spadajo reka Nadiža, številne vasice, apnenčasti grebeni in drugi. V kamnitih hišah beneškega hribovja, ki v sebi nosijo burno zgodovino, se je izklesalo sožitje med človekom in naravo. Turkizno modra Nadiža izvira v Breginjskem kotu, pod dolgim grebenom Stola. Njen hudourniški značaj ustvarja številna prodišča, tolmune in korita. Reka Nadiža je 60 kilometrov dolga reka, od sotočja Belega in Črnega potka do izliva potoka Legrade teče po državni meji med Slovenijo in Italijo. pri Logjeh zavije proti severovzhodu, blizu naselja Kred pa ostro proti jugu v okoli 3 km dolgo in preko 1000 m globoko sotesko med gorama Matajur (1642 m) in Mija (1237 m). Pri mejnem prehodu Robič prestopi v Italijo, kjer teče čez osrednji del Beneške Slovenije in se pri Čedadu globoko zareže v Furlansko nižino ter se po 60 km celotnega toka izliva v Ter. Tok Nadiže je zanimiv, reka je še v pleistocenu tekla iz Breginjskega kota v Sočo pri Kobaridu in jo je šele v holocenu pretočila oziroma obglavila reka iz sosednje Furlanije. V zgornjem toku dela Nadiža nekaj manjših korit, do Čedada pa je reka zaradi čistosti bogata z živalskimi vrstami. Pogost je na primer rak deseteronožec vrste primorski koščak. Domačini pravijo, da reka Nadiža v sebi skriva celo nekatere zdravilne lastnosti. Nadižo označujeta spomladanska in jesenska vrhunca in dokajšne nihanje pretoka vode. Srednji letni pretok je 4 m³/s, najvišji spomladanski in jesenski pa 6 - 8 m³/s, minimalen poletni pa 1 m³/s.

Avtohtone ribe, raki in dvoživke v reki Nadiži

Štrkavec ("primorski klen" ) – Squalius sp.3 (sinonim:Leuciscus cephalus cabeda); Squalius cavedanus Risso, 1826. Je severnojadranski endemit, podvrsta klena, ki je ozko sorodna z donavskim klenom. Naseljuje vodotoke severne Italije in vodotoke Primorske. V Soči in Idrijci je ista podvrsta drugače obarvana kot v Vipavi. Je vsejed. Telo je zelo harmonične hidrodinamične oblike. Drsti se aprila ali maja - odvisno od temperature vode in pretoka. Do spolne zrelosti potrebuje samica do 7 let, kar je za ribo precej. Vodotoki, ki imajo poleti nižji pretok in se zato bolj segrejejo, ga imajo več. Pozimi se umakne v kritje in je do pomladi skoraj neaktiven.
Grba – Barbus plebejus
Slika
Mrenič – Barbus meridionalis caninus
Primorski blistavec – Telestes muticellus (sinoim:Leuciscus souffia muticellus), Bonaparte, 1837
Primorska belica – Alburnus a. alborella;
Pisanec – Phoxinus phoxinus phoxinus;
Mazenica – Rutilus rubilio aula
Linj – Tinca tinca
Rdečeperka – Scardinius erythrophthalmus erythrophthalmus
Glavač – Cottus gobio
Soška postrv, Salmo marmoratus, Cuvier, 1829
Slika
potočni kapič ali glavoč - Padogobius bonelli Bonaparte 1846 sinonim Padogobius martensii
Raki: primorski koščak – Austropotamobius italicus ali Austropotamobius pallipes fulcisianus

Dvoživke: krastača Bufo bufo, zelene žabe Pelophylax sp., rjave žabe Rana sp., hribski urh Bombina variegata, zelena rega Hyla arborea, planinski pupek Triturus alpestris in navadni pupek T. vulgaris. Veliko vrst dvoživk živi v habitatih, ki jih je ustvaril človek, kot so kal, glinokop, ribogojnica, kolesnica. Potrebno pa je varovati tako primarne (mrtvice, potoki, močvirja) kot tudi sekundarne habitate. Pogosto je problem vlaganje rib v kale, kajti s tem se vrstna pestrost in tudi številčnost dvoživk v kalu zmanjša, saj ribe plenijo njihove paglavce in jajca. Problem je tudi opuščanje rabe in s tem zaraščanje vodnih teles ter na koncu izsušitev. Dober primer obojega so lokalitete v Robidišču. Dvoživke ogroža tudi promet in druge antropogene dejavnosti v tem deviškem okolju. Žal je tudi tu bila vložena škodljiva tujerodna kalifornijska postrv (šarenka Oncorhynchus mykiss) - v kraljestvu soške postrvi. To je dejansko ekološki zločin, ki se ga javnost premalo zaveda. Na obrežju reke Nadiže ni dovoljeno pranje avtomobilov in posode, kopanje psov, kampiranje izven kampov, kurjenje odprtega ognja, odlaganje odpadkov na mestih, ki za to niso namenjena, ter kakršnokoli onesnaževanje reke in rečnega nabrežja. Mistična lepota pokrajine je zaklad teh dolin, zato se potrudimo, da to bogastvo tudi ohranimo. Nadižo krasita izjemna raznolikost in ohranjenost. Zato je najzahodnejša slovenska reka razglašena za naravni spomenik s statusom geomorfološke, hidrološke in botanične naravne dediščine. Podobnih rečnih in obrežnih ekosistemov pri nas ni.

Nadiža, naj te turizem ne odkrije preveč!
Slika
Slika
Slika
Slika
Slika
Slika
Slika
Slika

To je na skrajni zahodni meji Slovenije, preselimo se še na južno mejo na reko Kolpo:
Slika
naši trije pasji mušketirji so vedno v akciji
Slika
Poleg množice vodnih polžev, školjk, vodnih žuželk in kobranke smo srečali nežico; na področju področju Kolpe pri Dolu, kjer je slikana, je najpogostejša zlata nežica, Sabanejewia balcanica (Karaman, 1922). Tudi tako na pogled ji je ta na sliki najbolj podobna. V Kolpi sicer živijo 4 vrste iz družine činklej (Cobitidae - činklja Misgurnus fossilis, babica Barbatula barbatula, nežica Cobitis taenia in omenjena zlata nežica), a zlata nežica je najbolj ogrožena in na seznamu vrst, zaradi katerih je Kolpa uvrščena v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. V Kolpi živi kar 39 avtohtonoh vrst rib, ogrožene vrste so še pohra (Barbus balcanicus), pezdirk, kapelj, zvezdogled, pegunica, platnica, upiravec, sulec...
Žal sta tudi tu preveč razširjeni že najmanj 2 tujerodni invazivni nadlogi, ki strahovito uničujeta ogrožene vrste in ostalo favno, ameriška postrv in sončni ostriž, za postrvjega ostriža je upajmo premrzlo, a ni izključeno, da se ne bi sčasoma prilagodil.
Slika
V Starem trgu ob Kolpi je v bližini ceste mlakica, pravi raj za žabe, kačje pastirje in naše 3 vodne zverine.
Slika
Slika
Slika
http://www.akvazin.com/default.cfm?kat= ... owextra=no

Copyright © Bojan Dolenc
Slika



_________________
"Ujeti mikro-eko-sistemček z optimalno živo vodo, uravnoteženo biocenozno homeostazo, naravno biotsko raznovrstnostjo in biopotencialom"
Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
Prikaži prispevke prejšnjih:  Razvrsti po  
 Stran 1 od 1 [ 8 prispevkov ] 


Kdo je prisoten

Po forumu brska: Google [Bot] in 1 gost


Lahko pišete prispevke v temi
Lahko odgovarjate na teme v forumu
Ne morete urejati prispevkov v temi
Ne morete brisati vaših prispevkov forumu
Lahko dodate priponke prispevkom

Išči za:
Pojdi na: