Danes je 31. mar 2020 00:04




 Stran 1 od 1 [ 4 prispevkov ] 
Avtor Sporočilo
 Naslov prispevka: Re: Zdrava prehrana diskusov
UNREAD_POSTObjavljeno: 22. mar 2020 08:44 
Administratorji strani
Uporabniški avatar

Pridružen: 13. maj 2010 10:33
Prispevkov: 12954
Mario Poanta je ne vretenčarskih beljakovin (kot je ribja moka)in nasičenih maščob, le te morajo biti rastlinske ali od nevretenčarjev. Večina rastlin ima bolj prebavljive beljakovine od živali, vse aminoisline, tudi vse esencialne. Mora biti delež surovin seveda pravilno uravnotežen. Rastline (posebej alge) imajo pomembna fitohranila, od omega 3 maščobnih kislin do antioksidantov , vitaminov ipd..Pomembne so tudi prehranske vlaknine in še bolj prave ribje probiotične bakterije za zdrav mikrobiom. Torej nič ribje moke, umetnih strupenih konzervansov, živilskih barvil in podobne kemije. pa ne sme biti toplotno obdelana (mora biti presna). Pa seveda ekološkega izvora. Torej kot vidimo so diskusi vegetarijanci, uspevali bi odlično tudi na pravilno uravnoteženi veganski prehrani, 3:)



_________________
"Ujeti mikro-eko-sistemček z optimalno živo vodo, uravnoteženo biocenozno homeostazo, naravno biotsko raznovrstnostjo in biopotencialom"
Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
 Naslov prispevka: Re: Zdrava prehrana diskusov
UNREAD_POSTObjavljeno: 21. mar 2020 23:06 
Administratorji strani
Uporabniški avatar

Pridružen: 13. maj 2010 10:33
Prispevkov: 12954
vvvvv



_________________
"Ujeti mikro-eko-sistemček z optimalno živo vodo, uravnoteženo biocenozno homeostazo, naravno biotsko raznovrstnostjo in biopotencialom"
Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
 Naslov prispevka: Re: Zdrava prehrana diskusov
UNREAD_POSTObjavljeno: 11. jun 2017 11:09 
Administratorji strani
Uporabniški avatar

Pridružen: 13. maj 2010 10:33
Prispevkov: 12954
Betrachtungen zu Fütterung und Haltungstemperatur von Symphysodon

Bernd Kaufmann discusfiche Rinderherz - Fischfutter?

http://www.aquamax.de/index.php/rinderh ... utter.html



_________________
"Ujeti mikro-eko-sistemček z optimalno živo vodo, uravnoteženo biocenozno homeostazo, naravno biotsko raznovrstnostjo in biopotencialom"
Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
 Naslov prispevka: Zdrava prehrana diskusov
UNREAD_POSTObjavljeno: 27. apr 2017 21:11 
Administratorji strani
Uporabniški avatar

Pridružen: 13. maj 2010 10:33
Prispevkov: 12954
Zdrava prehrana diskusov- čas je
19.8.2006,
http://www.akvazin.si/?kat=01&ID=777

► Zdrava prehrana diskusov - čas je: Napisano 19.8.2006, Tekst: © Bojan Dolenc
Eden v skupini Ljubitelji akvaristike... je prejel napisal da ima bolnega diskusa, a da jih hrani z govejim srcem. Na srečo je takoj dobil povezavo od kolegice na mojo novico na akvazinu izpred 11 let o prehrani diskusov in zakaj ne goveje srce. Ne bo škodilo, če ga prekopiram še sem.
“Okoli pravilne prehrane "kralja akvarijskih rib" je bilo že res veliko polemik, prepiri na internetu so zavzeli že epske razsežnosti. Osrednje vprašanje je: goveje srce - DA ali NE ! Glede naravnega hranjenja je problematično to, da je v času deževne dobe praktično skoraj nemogoče preučevati diskuse, saj je enostavno preveč vode v potopljenem pragozdu (igapó), tako da o prehrani mladičev v naravi še vedno ne vemo skoraj nič. Toda sedaj vendarle vemo že kar nekaj o tem, kaj jedo v naravi. V akvariju še posebej za umetne - vzgojene diskuse velja, da ni vse dobro za njih, kar sicer "radi" jedo, saj so prehrambeni oportunisti in moramo mi namesto njih misliti in poskrbeti za zdravo prehrano (kot za majhne razvajene otročke). V naravi jedo pretežno sadeže, cvetove, liste nadvodnih grmov, dreves oz. palm, ki so bogati na vitaminih in ogljikovih hidratih in revni na maščobah in beljakovinah. Že pred leti so vzgojitelji diskusov opazili, da se čas rasti diskusov zmanjša oz. izboljša, če se v hrani poveča % beljakovin, najhitreje menda rastejo mladi diskusi pri vsebnosti 45 - 50% beljakovin v hrani! Od tu do uporabe ("beri = zlorabe) raznih govejih ali telečjih srčkov ipd. ni bilo daleč in dogaja se masovno točno to. Stari osebki ne potrebujejo več toliko beljakovin. Najprej v južni Aziji so začeli uporabljati ribjo moko kot vir beljakovin, ker sicer dražje vrste mok, kot so sojina ali kostna moka dajejo v tem oziru slabše rezultate (primanjkuje esencialnih aminokislin lizin in metionin). Poleg tega pa mnogi gojitelji in prozvajalci hrane za diskuse dodajajo še naribano nemastno goveje srce kot vir beljakovin. Prebavljivost je podobna, kot pri ribji moki, če je delež ustrezen. Suha masa govejega srca vsebuje kar 70% beljakovin, kar je preveč. Z dodatkom rastlinske komponente se je to nekako uredilo, vendar so "izumitelji" pozabili na stranske učinke tega beljakovinskega dopinga. Niso težave samo s prebavo, poveča se tudi količina vnešenega dušika v akvarij, zaradi česar je potrebno pogosteje menjati vodo in obvezno gojiti rastline v akvariju. Največji problem z opisano hrano živalskega izvira je, da vsebuje poleg beljakovin preveč nasičenih maščobnih kislin; v rastlinah pa prevladujejo nasprotno bolj zdrave nenasičene ali polinenasičene maščobne kisline, ki so odločilenga pomena za zdravje rib in drugih živali, vključno s človekom. Največ nasičenih maščobnih kislin vsebuje meso sesalcev in drugih vretenčarjev, praktično nič nevretenčarjev. Vemo pa, da se nasičene maščobe nalagajo v notranjih organih in na stenah krvih žil (tudi pri ribah - tudi preveč hranjenje ribe dobijo redno arteriosklerozo - podobnost s človeškimi boleznimi je presenetljiva). Goveje srce v povprečju vsebuje kar 20% nasičenih maščob in skoraj nič nenasičenih. Malo manj jih vsebuje puranje srce ali srce drugih vrst ptičev, vendar še vedno preveč. Danes je splošno znano, da ribe dobijo koristne nenasičene maščobne kisline (Omega 3 in 6) in esencialne polinenasičene, kot je eikosapentanojska kislina (=EPA) preko fitoplanktona, ki ga v prehranjevalni verigi konzumira zooplankton in razni vodni nevretenčarji (predvsem rakci) in ličinke žuželk. Drugi hud problem je kolagen, ki ga vsebuje goveje srce in druga tkiva vretenčarskega izvora. Kolagena diskusi ne morejo prebaviti in še posebej pri mladicah diskusov povzroča veliko smrtnost in huda kronična obolenja prebavnega trakta. Tipičen simptom (žal poznan večini gojiteljev) je sivo-bel sluzast izloček, ki se vleče za analno odrtino, stanje je tudi povezano z oportunističnimi infekcijami z bakterijami in črevesnimi bičkarji in glistami. Tipična tegoba hranjenja z vretenčarsko hrano - črevesna bakterijska infekcija - glej belo-sivo sluz, označeno s krogcem.
Dodatno se dogaja vedno pogosteje, da so že mladiči hranjeni od prvega dne umetno in ne s sluzjo staršev - posledice so podobne kot pri človeških mladičih, ki niso dojeni - zmanjšana odpornost in števile alergije in bolezni, ki jih dojeni otroci nimajo. Najnovejša spoznanja o tem področju s senzacionalnimi podatki v novi Bleherjevi monografiji "Bleher`s Discus - Volume 1" so odkrila, da imajo sadeži, plodovi, cvetovi, semena in listi rastlin in alge ter detrit in nekaj nevretenčarjev, s katerimi se diskusi hranijo v naravi izjemno bogat % beljakovin, encimov, vitaminov, polinenasičenih maščobnih kislin in drugih pomembnih bioelementov, ki so bistveni za zdavje diskusov in številnih drugih rib iz pragozdnega raja. Nazaj k naravi - skrajni čas je, da se odstrani iz prehrane diskusov nezdravo ribjo, kostno moko in goveje srce in želatino in se začne hraniti te plemenite in edinstvene ostrižnike z ustrezno zelenjavo in sadjem - banane, mango, marakuja, avokado, razne alge in ustrezna bio-zelenjava, ki vsebuje tudi ustrezne vlaknine (pektini, hemiceluloza, otrobi, agar-agar), ki so bistvene za normalno prebavo diskusov in številnih drugih rib, ki se hranijo v naravi pretežno vegetarijansko. Morda ni niti več daleč čas, da bomo začeli iz Brazilije uvažati določene plodove (glej opis za pravega diskusa v Organizmih), s katerimi se hranijo v naravi.

Okoli pravilne prehrane "kralja akvarijskih rib" je bilo že res veliko polemik, prepiri na internetu so zavzeli že epske razsežnosti. Osrednje vprašanje je: goveje srce - DA ali NE ! Glede naravnega hranjenja je problematično to, da je v času deževne dobe praktično skoraj nemogoče preučevati diskuse, saj je enostavno preveč vode v potopljenem pragozdu (igapó), tako da o prehrani mladičev v naravi še vedno ne vemo skoraj nič. Toda sedaj vendarle vemo že kar nekaj o tem, kaj jedo v naravi. V akvariju še posebej za umetne - vzgojene diskuse velja, da ni vse dobro za njih, kar sicer "radi" jedo, saj so prehrambeni oportunisti in moramo mi namesto njih misliti in poskrbeti za zdravo prehrano (kot za majhne razvajene otročke). V naravi jedo pretežno sadeže, cvetove, liste nadvodnih grmov, dreves oz. palm, ki so bogati na vitaminih in ogljikovih hidratih in revni na maščobah in beljakovinah. Že pred leti so vzgojitelji diskusov opazili, da se čas rasti diskusov zmanjša oz. izboljša, če se v hrani poveča % beljakovin, najhitreje menda rastejo mladi diskusi pri vsebnosti 45 - 50% beljakovin v hrani! Od tu do uporabe ("beri = zlorabe) raznih govejih ali telečjih srčkov ipd. ni bilo daleč in dogaja se masovno točno to. Stari osebki ne potrebujejo več toliko beljakovin. Najprej v južni Aziji so začeli uporabljati ribjo moko kot vir beljakovin, ker sicer dražje vrste mok, kot so sojina ali kostna moka dajejo v tem oziru slabše rezultate (primanjkuje esencialnih aminokislin lizin in metionin). Poleg tega pa mnogi gojitelji in prozvajalci hrane za diskuse dodajajo še naribano nemastno goveje srce kot vir beljakovin. Prebavljivost je podobna, kot pri ribji moki, če je delež ustrezen. Suha masa govejega srca vsebuje kar 70% beljakovin, kar je preveč. Z dodatkom rastlinske komponente se je to nekako uredilo, vendar so "izumitelji" pozabili na stranske učinke tega beljakovinskega dopinga. Niso težave samo s prebavo, poveča se tudi količina vnešenega dušika v akvarij, zaradi česar je potrebno pogosteje menjati vodo in obvezno gojiti rastline v akvariju. Največji problem z opisano hrano živalskega izvira je, da vsebuje poleg beljakovin preveč nasičenih maščobnih kislin; v rastlinah pa prevladujejo nasprotno bolj zdrave nenasičene ali polinenasičene maščobne kisline, ki so odločilenga pomena za zdravje rib in drugih živali, vključno s človekom. Največ nasičenih maščobnih kislin vsebuje meso sesalcev in drugih vretenčarjev, praktično nič nevretenčarjev. Vemo pa, da se nasičene maščobe nalagajo v notranjih organih in na stenah krvih žil (tudi pri ribah - tudi preveč hranjenje ribe dobijo redno arteriosklerozo - podobnost s človeškimi boleznimi je presenetljiva). Goveje srce v povprečju vsebuje kar 20% nasičenih maščob in skoraj nič nenasičenih. Malo manj jih vsebuje puranje srce ali srce drugih vrst ptičev, vendar še vedno preveč. Danes je splošno znano, da ribe dobijo koristne nenasičene maščobne kisline (Omega 3 in 6) in esencialne polinenasičene, kot je eikosapentanojska kislina (=EPA) preko fitoplanktona, ki ga v prehranjevalni verigi konzumira zooplankton in razni vodni nevretenčarji (predvsem rakci) in ličinke žuželk. Drugi hud problem je kolagen, ki ga vsebuje goveje srce in druga tkiva vretenčarskega izvora. Kolagena diskusi ne morejo prebaviti in še posebej pri mladicah diskusov povzroča veliko smrtnost in huda kronična obolenja prebavnega trakta. Tipičen simptom (žal poznan večini gojiteljev) je sivo-bel sluzast izloček, ki se vleče za analno odrtino, stanje je tudi povezano z oportunističnimi infekcijami z bakterijami in črevesnimi bičkarji in glistami. Tipična tegoba hranjenja z vretenčarsko hrano - črevesna bakterijska infekcija - glej belo-sivo sluz, označeno s krogcem.

Vir

Dodatno se dogaja vedno pogosteje, da so že mladiči hranjeni od prvega dne umetno in ne s sluzjo staršev - posledice so podobne kot pri človeških mladičih, ki niso dojeni - zmanjšana odpornost in števile alergije in bolezni, ki jih dojeni otroci nimajo. Najnovejša spoznanja o tem področju s senzacionalnimi podatki v novi Bleherjevi monografiji "Bleher`s Discus - Volume 1" so odkrila, da imajo sadeži, plodovi, cvetovi, semena in listi rastlin in alge ter detrit in nekaj nevretenčarjev, s katerimi se diskusi hranijo v naravi izjemno bogat % beljakovin, encimov, vitaminov, polinenasičenih maščobnih kislin in drugih pomembnih bioelementov, ki so bistveni za zdavje diskusov in številnih drugih rib iz pragozdnega raja. Nazaj k naravi - skrajni čas je, da se odstrani iz prehrane diskusov nezdravo ribjo, kostno moko in goveje srce in želatino in se začne hraniti te plemenite in edinstvene ostrižnike z ustrezno zelenjavo in sadjem - banane, mango, marakuja, avokado, razne alge in ustrezna bio-zelenjava, ki vsebuje tudi ustrezne vlaknine (pektini, hemiceluloza, otrobi, agar-agar), ki so bistvene za normalno prebavo diskusov in številnih drugih rib, ki se hranijo v naravi pretežno vegetarijansko. Morda ni niti več daleč čas, da bomo začeli iz Brazilije uvažati določene plodove (glej opis za pravega diskusa v Organizmih), s katerimi se hranijo v naravi.

V pomoč temu prostemu spisu je bil članek v reviji "AQUARISTIK" - Haro Hieronimus - "Darf`s mal was Besonders sein" - 5/2006. Slika desno zgoraj: Heiko Bleher & Natasha Khardina. Bojan Dolenc



_________________
"Ujeti mikro-eko-sistemček z optimalno živo vodo, uravnoteženo biocenozno homeostazo, naravno biotsko raznovrstnostjo in biopotencialom"
Odsoten
 Profil Pošlji zasebno sporočilo  
 
Prikaži prispevke prejšnjih:  Razvrsti po  
 Stran 1 od 1 [ 4 prispevkov ] 


Kdo je prisoten

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost


Ne morete pisati prispevkov v temi
Ne morete odgovarjati na teme v forumu
Ne morete urejati prispevkov v temi
Ne morete brisati vaših prispevkov forumu
Ne morete dodati priponk prispevkom

Išči za:
Pojdi na:  

cron